Severni tečaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 90°N 0°W / 90°N 0°W / 90; -0

Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj.

Séverni tečáj ali Séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji. Leži na Arktiki. Geografski severni tečaj se ne ujema s Severnim magnetnim polom, ki leži čisto na drugem koncu Zemlje. Zemljepisna širina Severnega tečaja je +90°. V Severnem in Južnem tečaju se sekajo vsi poldnevniki.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Klimatske spremembe na Arktiki in primerjava površine ledenega pokrova v letih 2007 in 2005 ter primerjava s povprečjem let 1979–2000

Severni tečaj ima v primerjavi z Južnim tečajem milejše podnebje. Razlog za to je njegova lega. Severni tečaj namreč leži na nadmosrki višini 0 metrov, nahaja pa se sredi oceana, ki deluje kot zbiralnik toplote. Za razliko od njega leži južni tečaj na nadmorski višini okoli 2800 metrov in sredi velike kopenske mase.

Zimske temperature v januarju se gibljejo med –43 °C in –26 °C, povprečna temperatura pa je okoli –34 °C. Poletne temperature v mesecih juniju, juliju in avgustu pa se povprečno gibljejo okoli ledišča (0 ° C). Najvišja izmerjena temperatura na Severnem tečaju je bila 5 °C[1].

Debelina ledene odeje na Severnem tečaju se giblje med 2 in 3 m[2], vendar pa se glede na vremenske in vodne pogoje hitro spreminja[3]. Raziskave so pokazale, da se v zadnjih letih ledena odeja tanjša[4]. Obstaja velika verjetnost, da se ledena odeja tanjša zaradi globalnega segrevanja, vendar pa so znanstveniki mnenja, da hitrega tanjšanja ledu ni mogoče v celoti pripisati segrevanju Arktike[5]. Znanstveniki predvidevajo, da bo v nekaj desetletjih Arktika v poletnih mesecih brez ledene odeje[6], zaradi česar je pričakovati porajanje novih ozemeljskih zahtev.

Taljenje ledu na Arktiki bo znatno prispevalo h globalnemu segrevanju, saj led odbija sonče žarke. Taljenje ledu in vpijanje sončnih žarkov bo imelo za posledico krepitev arktičnega ciklona, ki bo tudi bistveno vplival na vremenske razmere na Zemlji[7].

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Antarctic Sun: Heat Wave", US Antarctic Program
  2. ^ Beyond "Polar Express": Fast Facts on the Real North Pole, National Geographic News
  3. ^ "Sea Ice". Sate of the Cryosphere. NSIDC. Pridobljeno dne 6. marca 2012. 
  4. ^ "Arctic ice thickness drops by up to 19 per cent", Daily Telegraph (2008-10-28).
  5. ^ "Model-Based Estimates of Change". IPCC. Pridobljeno dne 6. marca 2012. 
  6. ^ Jonathan Amos (2006-12-12). Arctic sea ice "faces rapid melt", BBC.
  7. ^ "Future of Arctic Climate and Global Impacts". NOAA. Pridobljeno dne 6. marca 2012. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]