Severni tečaj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 90°N 0°W / 90°N 0°W / 90; -0

Azimutna projekcija prikazuje Arktični ocean in Severni tečaj.

Séverni tečáj ali Séverni pól je najsevernejša točka na Zemlji. Leži na Arktiki. Geografski severni tečaj se ne ujema s Severnim magnetnim polom, ki leži čisto na drugem koncu Zemlje. Zemljepisna širina Severnega tečaja je +90°. V Severnem in Južnem tečaju se sekajo vsi poldnevniki.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Klimatske spremembe na Arktiki in primerjava površine ledenega pokrova v letih 2007 in 2005 ter primerjava s povprečjem let 1979–2000

Severni tečaj ima v primerjavi z Južnim tečajem milejše podnebje. Razlog za to je njegova lega. Severni tečaj namreč leži na nadmosrki višini 0 metrov, nahaja pa se sredi oceana, ki deluje kot zbiralnik toplote. Za razliko od njega leži južni tečaj na nadmorski višini okoli 2800 metrov in sredi velike kopenske mase.

Zimske temperature v januarju se gibljejo med –43 °C in –26 °C, povprečna temperatura pa je okoli –34 °C. Poletne temperature v mesecih juniju, juliju in avgustu pa se povprečno gibljejo okoli ledišča (0 ° C). Najvišja izmerjena temperatura na Severnem tečaju je bila 5 °C[1].

Debelina ledene odeje na Severnem tečaju se giblje med 2 in 3 m[2], vendar pa se glede na vremenske in vodne pogoje hitro spreminja[3]. Raziskave so pokazale, da se v zadnjih letih ledena odeja tanjša[4]. Obstaja velika verjetnost, da se ledena odeja tanjša zaradi globalnega segrevanja, vendar pa so znanstveniki mnenja, da hitrega tanjšanja ledu ni mogoče v celoti pripisati segrevanju Arktike[5]. Znanstveniki predvidevajo, da bo v nekaj desetletjih Arktika v poletnih mesecih brez ledene odeje[6], zaradi česar je pričakovati porajanje novih ozemeljskih zahtev.

Taljenje ledu na Arktiki bo znatno prispevalo h globalnemu segrevanju, saj led odbija sonče žarke. Taljenje ledu in vpijanje sončnih žarkov bo imelo za posledico krepitev arktičnega ciklona, ki bo tudi bistveno vplival na vremenske razmere na Zemlji[7].

Flora in favna[uredi | uredi kodo]

Severni tečaj je eden najmanj gostoljubnih krajev na zemlji. Na širšem območju so znanstveniki doslej opazili le redke živalske vrste. Polarni medvedi so ena redkih vrst, ki se zadržujejo v bližini tečaja, čeprav se le redko pojavljajo nad 82° severne geografske širine, kar gre pripisati pomanjkanju ostalih živalskih vrst, s katerimi se polarni medved hrani. Leta 2006 je sicer ena od odprav nas severni tečaj opazila medveda le okoli eno miljo od severnega tečaja.[8][9]

V neposredni bložini tečaja so znanstveniki sicer opazili še kolobarjastega tjuljnja, 60 km od tečaja, na širini 89º40' pa tudi polarno lisico.[10][11]

Občasno so na severnem tečaju ali v njegovi neposredni bližini opažene razne vrste ptic, kot so snežni strnad, ledni viharnik ter triprsti galeb.[12]

V vodah okoli severnega tečaja so bile opažene redke vrste rib.[12] Član ruske odprave se je avgusta 2007 potopil na morsko dno severnega tečaja, vendar pri potopu ni opazil znakov življenja. Kasneje so znanstveniki objavili, da so na morskem dnu severnega tečaja odkrili morsko vetrnico, pa tudi neidentificirano vrsto kozice ter postranic.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Antarctic Sun: Heat Wave", US Antarctic Program
  2. ^ Beyond "Polar Express": Fast Facts on the Real North Pole, National Geographic News
  3. ^ "Sea Ice". Sate of the Cryosphere. NSIDC. Pridobljeno dne 6. marca 2012. 
  4. ^ "Arctic ice thickness drops by up to 19 per cent", Daily Telegraph (2008-10-28).
  5. ^ "Model-Based Estimates of Change". IPCC. Pridobljeno dne 6. marca 2012. 
  6. ^ Jonathan Amos (2006-12-12). Arctic sea ice "faces rapid melt", BBC.
  7. ^ "Future of Arctic Climate and Global Impacts". NOAA. Pridobljeno dne 6. marca 2012. 
  8. ^ Polar Bear – Population & Distribution, WWF, Januar 2007
  9. ^ Explorers' Blog, Greenpeace Project Thin Ice (2006-07-01).
  10. ^ Antti Halkka (February 2003). Ringed seal makes its home on the ice. suomenluonto.fi
  11. ^ The Arctic Fox, Magnus Tannerfeldt
  12. ^ 12,0 12,1 "FARTHEST NORTH POLAR BEAR (Ursus maritimus)" (PDF). Pridobljeno dne 2011-02-16. 
  13. ^ "North Pole sea anemone named most northerly species", Observer, 2. avgust 2009

Glej tudi[uredi | uredi kodo]