El Niño

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kroženje zraka v južnem Tihem oceanu

El Niño - južna oscilacija (angleško El Niño-Southern Oscillation, krajše tudi ENSO) je globalno razširjen pojav na stičišču zraka in morja. Tako kot La Niña, je to pojav nihanja temperature na vodni gladini v zahodnem delu Pacifiškega oceana. Ime El Niño v španščini pomeni »mali deček«, tako ime pa je pojav dobil zato, ker ga je mogoče opazovati na zahodni obali Južne Amerike [1] v času Božiča. Podobno, La Niña pomeni »mala deklica«.

Pojav je leta 1923 prvič opisal Gilbert Thomas Walker, po katerem je poimenovano tudi kroženje vode (Walkerjevo kroženje) in še nekateri drugi pojavi v zvezi z ENSO.

Ob zadnjem pojavu je El Niño bilo mogoče opazovati od septembra 2006 in vse do začetka leta 2007. [2] Od junija 2007 dalje je bilo pojav sicer mogoče opaziti, vendar zelo v šibki meri, vse do začetka leta 2008.

El Niño s seboj prinaša poplave, sušo in druge vremenske motnje. Ravno to pa so glavni razlogi, zakaj se znanstveniki tako trudijo, da bi pojav lahko napovedali. Vsaj nekaj korakov proti tem cilju je uspelo narediti znanstvenikoma Stephenu Zebiaku in Marku Canu.[3]

Pojavlja se na vsake 3 do 8 let po vsem svetu, tako v Pacifiškem kot v Atlantskem in Indijskem oceanu. Je najbolj znan vremenski pojav, ki ga ni mogoče napovedati.

Tople in h hranili revne vodne mase, ki jih prinaša pojav ob zahodnih obalah Južne Amerike, negativno vplivajo na ribolov, s tem pa na oskrbo s hrano ljudi ob obalah. Večinoma so posledice zgolj lokalne, saj traja otoplitev le nekaj tednov na leto, ob daljšem trajanju pa opazno prizadene celo globalno trgovino z morsko hrano.

Nove zmožnosti za napovedovanje tega pojava bi imele velike sociološko-ekonomske posledice. Ker je El Niño običajen del Zemljinega ozračja, je popolnoma mogoče, da na intenzivnost njegovega pojavljanja vpliva tudi globalno segrevanje.

El Niño in La Niña[uredi | uredi kodo]

Običajen vzorec na Pacifiku. Ekvatorialni vetrovi potiskajo topel zrak proti zahodu. Vlažen zrak se zbira nad Južno Ameriko
El Niño. Območje toplega zraka se približuje obali Južne Amerike.
La Niña. Toplejše vreme sega dlje proti zahodu kot običajno.

El Niño in La Niña opredeljena kot dolgotrajnejši odkloni temperature na gladini morja, in sicer za več kot 0.5 °C. V preteklosti se je pojavljal na vsake 2 do 7 let, trajal pa je od enega do dve leti.

Prvi znaki El Niña so:

  1. Dvig pritiska zraka nad Indijskim oceanom, Indonezijo, and Avstralijo
  2. Padec pritiska zraka nad Tahitijem in ostalim osrednjim in vzhodnim Pacifikom
  3. Šibki vetrovi v južnem Pacifiku, v območju zemljepisne širine okoli 0°
  4. Območja toplejšega zraka v bližini Peruja, kar ima za posledico dež v puščavah Peruja
  5. Širjenje toplih tokov iz zahodnega Pacifika na vzhodni Pacifik in Indijski ocean. S seboj ponesejo tudi dež, kar ima za posledico sušo na zahodnem Pacifiku in običajno dež na vzhodnem Pacifiku

Med pojavom El Niño je na površju mogoče videti krožne tokove zraka im. Walker circulation, ki prenašajo segreto vodo in zrak proti zahodu. Zahodni del Pacifika ima ob pojavu El Niña toplejše in vlažnejše podnebje, njegova vlaga pa se odlaga v tajfune in tropske viharje. Tudi gladina oceana je lahko zaradi tega pojava do 60cm višja.

V Pacifiku kot La Niña označujemo nizke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Pacifiku, medtem ko z izrazom El Niño označujemo visoke temperature vode v vzhodnem ekvatorialnem Pacifiku. Ob pojavu La Niñe se običajno pojavi tudi atlantski ciklon. Kadar je La Niña prisotna manj kot 5 mesecev, običajno sledi tudi El Niño, vendar tudi ta ne več kot 5 mesecev.

Lokalni vpliv El Niña, v trajanju več kot 5 mesecev
Lokalni vpliv La Niñe, v trajanju več kot 5 mesecev

Vplivi El Niña na globalni ravni[uredi | uredi kodo]

Ker območje toplega zraka, ki ga povzroča El Niño, hrani ciklone, se poveča količina padavin.

Vpliv El Niña so močnejši v Južni kot v Severni Ameriki. El Niño prinaša topla in mokra poletja (december - februar) na obalah severnega Peruja in Ekvadorja, kadar pa je pojav zelo močan, pa tudi poplave in druge ekstreme v mesecih od februarja do aprila.

Južna Brazilija in severna Argentina pa v času pomladi in zgodnjega poletja občutita vpliv El Niña. Čile občutijo vpliv v obliki milih zim z ogromnimi količinami padavin, gore v Peruju in Boliviji pa to občutijo v obliki plazov. Toplejše in bolj suho vreme El Niño prinaša na območje Amazonke, Kolumbije in Srednje Amerike. El Niño vpliva tudi na vreme v južni Aziji in severni Avstraliji, kamor prinaša bolj suho vreme, kar ima za posledico številne požare. Tudi nekateri predeli Antarktike vsebujejo več ledu v času El Niña. Zime na severu Severne Amerike so toplejše kot po navadi, medtem ko je podnebje v Kaliforniji, Mehiki in na jugozahodu ZDA bolj deževno in hladno. Severozahodna obala Pacifika se na eni strani srečuje z bolj vlažnimi in meglenimi zimami, na drugi strani pa z toplimi in sončnimi poletji. El Niño povzroča tudi višje valove ob obalah, kar povzroča erozijo na obalah Pacifika, in na račun tropskih vetrov zmanjšuje število ter intenzivnost hurikanov na območju Atlantskega oceana.

El Niño vpliva tudi na vzhodno Afriko, vključno z Kenijo, Tanzanijo in porečjem Nila, s povečano količino dežja od marca do maja. Od decembra do februarja pa prinaša bolj suho vreme v južno Afriko, natančneje v Zambijo, Zimbabve, Mozambik in Botsvano.

Atlantski pojav[uredi | uredi kodo]

Podoben pojav se pojavi tudi v Atlantskem oceanu, kjer morski tokovi na območju ekvatorja ob obali Afrike postanejo toplejši, tokovi, ki prihajajo iz območja Južne Amerike pa hladnejši.

La Niña[uredi | uredi kodo]

Odstopanja v temperaturi na gladini morja prikazujejo pogoje za nastanek La Niñe novembra leta 2007

La Niña je drugo ime za hladno fazo pojava ENSO, med katerim se okrepijo vetrovi in območje hladnega zraka na območju vzhodnega Pacifika. Včasih pojav La Niña imenujejo tudi obratni-El Niño.

Vplivi La Niñe[uredi | uredi kodo]

Lokalni vpliv La Niñe

La Niña ima najpogosteje nasproten vpliv kot El Niño. Na primer, če El Niño povzroči deževno dobo v srednjezahodnem delu ZDA, bo La Niña tipično povzročila sušno dobo na tem območju.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "El Niño Information". California Department of Fish and Game, Marine Region. 
  2. ^ Pastor, Rene (14.9.2006). "El Niño climate pattern forms in Pacific Ocean". USA Today. 
  3. ^ Zebiak, S.E; M.A. Cane (1987). "A Model El Niño–Southern Oscillation". Monthly Weather Review 115 (10): 2262–2278. doi:10.1175/1520-0493(1987)115<2262:AMENO>2.0.CO;2. Pridobljeno dne 2008-11-19.