Caen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 49° 10’ 59" severne širine, 0° 22’ 10" zahodne dolžine

Občina Caen
Mestna hiša, Caen


Grb
Caen is located in Francije
Caen
Caen
Lega
Zemljepisna dolžina: -0.369444444444
Zemljepisna širina: 49.1830555556
Uprava
Država Francija
Regija: Spodnja Normandija (glavno mesto)
Departma: Calvados (prefektura)
Okrožje: Caen
Kanton: sedež devetih kantonov: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Caen la Mer
Župan: Philippe Duron  (Konservativna stranka)
(2014-2020)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 2 m–73 m
(povpr. 8 m)
Površina kopnega:¹ 25,70 km²
Prebivalstvo
(2012)
108 365
 - gostota: (2012) 4.217/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 14118/ 14000, 14300 [1]:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Caen je glavno mesto in občina severozahodne francoske regije Spodnje Normandije, prefektura departmaja Calvados. Leta 2009 je mesto imelo 109.312 prebivalcev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ime mesta naj bi bilo starokeltskega porekla v pomenu bojnega polja (catu mago).

V srednjem veku je bil glavno mesto Normanskega vojvodstva. Angleški kralj Viljem Osvajalec je dal v Caenu zgraditi grad in opatiji Abbaye aux Dames in Abbaye aux Hommes, v katerem je bil tudi pokopan. V obdobju verskih vojn je bil njegov grob uničen, kosti pa izgubljene.

Leta 1346 je angleški kralj Edvard III. z vojsko udaril na mesto v upanju na bogat vojni plen, v tistem času je bil Caen namreč najbogatejše mesto v Normandiji. 26. julija so angleške enote v naskoku zasedle mesto, pri tem pobile 3.000 meščanov, večino trgovske četrti pa požgale. Med plenjenjem je bila v njem najdena tudi kopija francosko-normanskega načrta o invaziji Anglije iz leta 1339, s katero so kasneje v propagandne namene želeli upravičiti nadaljevanje vojne.

Druga svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Ruševine Caena

V bitki za Normandijo v drugi svetovni vojni, je bil Caen osvobojen v začetku julija, mesec dni po zavezniškem izkrcanju v Normandiji, še posebej britanskega I. korpusa 6. junija 1944. Britanci in kanadski vojaki naj bi zavzeli mesto na dan-D . Vendar pa so boji potekali na severu mesta do 9. julija, ko so z intenzivnim bombardiranjem med operacijo Charnwood uničili 70% mesta in ubil 2000 francoskih civilistov. [2] Zavezniki so zasedli zahodne četrti, mesec dni kasneje kot je načrtoval feldmaršal Montgomery. Med bitko se je veliko mestnih prebivalcev zateklo v Abbaye aux Hommes ("Moško opatijo"), ki jo je Viljem Osvajalec zgradil okoli leta 800 let. Obe, stolnica in univerza, sta bili v celoti uničeni v zavezniškem bombardiranju.

Povojni Caen[uredi | uredi kodo]

Po drugi svetovni vojni je potekala rekonstrukcija celotnih okrožjih mesta in univerzitetnega kampusa. Trajalo je 14 let (1948-1962) in nastala je sedanja urbanizacija Caena. Izgubil je veliko svojih zgodovinskih četrti, zato mesto nima vzdušja tradicionalne Normandije kot jo imajo mesta kot so Honfleur, Rouen, Cabourg, Deauville in Bayeux.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v Normandiji ob reki Orne in njenem levem pritoku Odon. Vzporedno z reko Orne teče vodni kanal, zgrajen v obdobju vladavine Napoleona III. z namenom povezave mesta z Rokavskim prelivom, od katerega je oddaljen dobrih 10 km, v vseh letnih časih.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Caen je sedež devetih kantonov. Kanton Caen-5 ima sedež v Hérouville-Saint-Clairu in ni del Caena:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so vključeni poleg njegovih še kantoni Bourguébus, Bretteville-sur-Laize, Cabourg, Creully, Douvres-la-Délivrande, Évrecy, Falaise-Jug/Sever, Morteaux-Coulibœuf, Ouistreham, Thury-Harcourt, Tilly-sur-Seulles, Troarn in Villers-Bocage s 409.556 prebivalci.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Opatija sv. Štefana

Grad[uredi | uredi kodo]

Grad, Château de Caen, je zgradil okoli leta 1060 Viljem Osvajalec, ki je uspešno osvojil Anglijo leta 1066 in je ena največjih srednjeveških trdnjav v Zahodni Evropi. Predstavlja ostanek bistvene značilnosti normanske strategije in politike. Ob božiču 1182 je kraljevi dvor praznoval božič v avli caenskega gradu, ko so se zbrali Henrik II. Angleški in njegovi sinovi, Richard Lionheart in John Lackland, ter več kot tisoč vitezov. Caenski grad, skupaj z vsemi gradovi v Normandiji, je bil izročen francoski kroni leta 1204. Bil je udeležen v času stoletne vojne (1346, 1417, 1450) in je bil v uporabi kot vojašnica še v drugi svetovni vojni. Luknje od izstrelkov, ki so jih zadali člani francoskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno so še vidne na zidovih gradu. Danes grad služi kot muzej, v njem domuje Musée des Beaux-Arts de Caen (Muzej lepih umetnosti v Caenu) in Musée de Normandie (Muzej Normandije), skupaj s številnimi občasnimi razstavami o umetnosti in zgodovini.

Opatije[uredi | uredi kodo]

Kot kesanje za poroko svoj sestrične Matilde Flandrijske, je Viljem, na papeževo podbudo, naročil zgraditi dve opatiji:

Opatijo St-Etienne, znano tudi kot Abbaye aux Hommes (moška opatija). Končana je bila leta 1063 in je posvečena sv. Štefanu. Sedanji Hôtel de Ville (mestna hiša) v Caenu je zgrajena ob južni prečni ladji.

Opatijo Sainte-Trinité, tudi Abbaye aux Dames (ženska opatija). Končana je bila leta 1060 in je posvečena Sveti Trojici. Sedanji sedež pokrajinskega sveta (conseil conseil régional) Spodnje Normandie je v bližini.

Drugo[uredi | uredi kodo]

  • Jardin Botanique de Caen, zgodovinski botanični vrt
  • cerkev Saint-Pierre
  • Mémorial pour la Paix (muzej za mir), zgrajen leta 1988, kaže dogodke, ki so vodili do in po dnevu-D. Gre za čustveno predstavitev povabila na meditacijo z mislijo Elie Wiesla: "Mir ni božji dar za človeka, ampak darilo od človeka do samega sebe". Spomenik vključuje tudi razstavo o Nobelovih nagrajencih za mir in drugo o reševanju konfliktov v različnih kulturah.
  • Parc Festyland, zabaviščni park na zahodu Caena v bližnjem mestu Carpiquet. Park obišče 110.000 obiskovalcev na leto.
  • Mondeville 2 je regionalni trgovski center v sosednjem Mondevillu.
  • Université de Caen; univerzo je ustanovil leta 1432 angleški kralj Henrik VI. in je ena najstarejših v Franciji.

Slike[uredi | uredi kodo]

Pomembni krajani[uredi | uredi kodo]

Caen je rojstni kraj:

  • Robert, 1. grofa Gloucestra (okoli 1090–1147), nelegitimni sin Henrika I. Angleškega;
  • Jean Bertaut (1552–1611), pesnik;
  • François Le Métel de Boisrobert (1592–1662), pesnik;
  • François de Malherbe (1555–1628), pesnik in prevajalec;
  • Tanneguy Le Fèvre (1615–1672), klasični učenjak;
  • Jean Regnault de Segrais (1624–1701), pesnik in romanopisec;
  • Pierre Daniel Huet (1630–1721), duhovnik in učenjak;
  • René Auguste Constantin de Renneville (1650–1723), pisatelj;
  • Pierre Varignon (1654–1722), matematik;
  • Charlotte Corday (d. 1793), Maratov morilec; (Jean-Paul Marat (24. maj 1743 - 13. julij 1793) je bil zdravnik, politični teoretik in znanstvenik in najbolj znan po svoji karieri v Franciji kot radikalni novinar in politik v času francoske revolucije);
  • François Henri Turpin (1709–1799), literat;
  • Jacques Clinchamps de Malfilâtre (1732-1767), pesnik;
  • Jean de Crèvecoeur (1735–1813), pisatelj;
  • Jean-Jacques Boisard (1744–1833), pisatelj, specialist za basni;
  • Gervais Delarue (1751–1835), zgodovinar;
  • Louis Gustave le Doulcet, Comte de Pontécoulant (1764–1853), politik;
  • Daniel François Esprit Auber (1782–1871), skladatelj;
  • Jacques Amand Eudes-Deslongchamps (1794–1867), naravoslovec in palaeontolog;
  • Étienne Mélingue (1808–1875), igralec in kipar;
  • Jules Danbé (1840–1905) dirigent;
  • André-Louis Danjon (1890–1967), astronom;
  • Marie-Pierre Koenig (1898–1970), general, Maréchal de France.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Caen je pobraten z:[3][4]

]]* Flag of the United States Nashville, Tennessee, ZDA (11. april 1991)[3][5]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ La poste en ligne
  2. ^ "Mémorial des victimes civiles 1944 en Basse-Normandie". Crhq.cnrs.fr. Pridobljeno dne 12 March 2013. 
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 "National Commission for Decentralised cooperation". Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères) (French). Pridobljeno dne 26 December 2013. 
  4. ^ Mairie de Caen. "Caen, terre d'échanges". Pridobljeno dne 28 September 2009. 
  5. ^ "Sister Cities of Nashville". SCNashville.org. Pridobljeno dne 3 August 2011. 
  6. ^ Griffin, Mary (2 August 2011). "Coventry's twin towns". Coventry Telegraph. Pridobljeno dne 6 August 2013. 
  7. ^ "Coventry - Twin towns and cities". Coventry City Council. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 April 2013. Pridobljeno dne 6 August 2013. 
  8. ^ 8,0 8,1 "British towns twinned with French towns". Archant Community Media Ltd. Pridobljeno dne 11 July 2013. 
  9. ^ (6 June 1987)"Twin Towns in Hampshire". www3.hants.gov.uk. Pridobljeno dne 6 November 2009. 

Literatura[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]