Belfort

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 47° 38’ 30" severne širine, 6° 51’ 00" vzhodne dolžine

Občina Belfort
Mestna hiša, Belfort

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 06° 51' 00" E
Zemljepisna širina: 47° 38' 30" N
Uprava
Država Francija
Regija: Franche-Comté
Departma: Territoire de Belfort (prefektura)
Okrožje: Belfort
Kanton: sedež petih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost Belfort
Župan: Étienne Butzbach
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 354 m–650 m
(povpr. 358 m)
Površina kopnega:¹ 17,10 km²
Prebivalstvo
(2009)
50.199
 - gostota: (2009) 2.936/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 90010/ 90000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja. Leta 2009 je mesto imelo 50.199 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži ob reki Savoureuse v bližini meje z Nemčijo in Švico, na strateško pomembni poti med Renom in Rono, takoimenovanih Burgundskih vratih.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Belfort je sedež petih kantonov:

  • Kanton Belfort-Center (del občine Belfort: 10.231 prebivalcev),
  • Kanton Belfort-Jug (del občine Belfort: 8.127 prebivalcev),
  • Kanton Belfort-Sever (del občine Belfort: 8.329 prebivalcev),
  • Kanton Belfort-Vzhod (del občine Belfort: 14.851 prebivalci),
  • Kanton Belfort-Zahod (del občine Belfort: 8.808 prebivalcev).

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Beaucourt, Châtenois-les-Forges, Danjoutin, Delle, Fontaine, Giromagny, Grandvillars, Offemont, Rougemont-le-Château in Valdoie s 141.958 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Belforta je bilo za časa rimske Galije naseljeno z galskim plemenom Rauraci.

Ime se prvikrat omenja v sporazumu iz Grandvillarsa leta 1226 kot Beau fort, ozemlje pod pristojnostjo grofov iz Montbéliarda, kateri so mu leta 1307 podelili ustanovno listino. S poroko Jeanette de Montbéliard in Alberta Habsburškega (sredina 14. stoletja) je mesto postalo avstrijsko, po Vestfalskem miru (1648), s katerim se je končala tridesetletna vojna, pa je prešlo k Franciji. Med francosko revolucijo je bilo vključeno v departma Haut-Rhin oz. Alzacijo, kjer je ostalo do francosko-pruske vojne. Po obleganju mesta (3. november 1870-18. februar 1871) in kasnejši pruski aneksiji Lorene in Alzacije je Belfort ostal v francoskih rokah ter oblikoval novoustanovljeni departma Territoire de Belfort. Med drugo svetovno vojno je bil okupiran, osvobojen 22. novembra 1944.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Belfortski lev
  • Belfortska citadela iz druge polovice 17. stoletja, zgrajena po načrtih francoskega vojaškega inženirja in arhitekta Vaubana,
  • katedrala sv. Krištofa, grajena v letih 1727-1750 (severni stolp 1845), od 3. novembra 1979 sedež škofije Belfort-Montbéliard, ustanovljene na delu ozemlja Besançonske nadškofije, francoski narodni spomenik od 1930,
  • Belfortski lev, delo francoskega arhitekta Bartholdija, v spomin na obleganje mesta 1870,
  • Trg republike, spomenik treh obleganj (1813, 1815, 1870)

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]