Niort

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46° 19' 33" severne širine, 00° 27' 38" zahodne dolžine

Občina Niort
Niort

Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 00° 27' 38" W
Zemljepisna širina: 46° 19' 33" N
Uprava
Država Francija
Regija: Poitou-Charentes
Departma: Deux-Sèvres (prefektura)
Okrožje: Niort
Kanton: Niort-Sever
Niort-Vzhod
Niort-Zahod
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost Niort
Župan: Jérome Baloge
(2014-2020)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 2 m–77 m
(povpr. 28 m)
Površina kopnega:¹ 68,2 km²
Prebivalstvo
(1999)
56.663
 - gostota: (1999) 831/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 79191/ 79000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Niort (latinsko Novioritum) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, prefektura departmaja Deux-Sèvres. Leta 1999 je mesto imelo 56.663 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v zahodni Franciji ob reki Sèvre Niortaise, na robu močvirnate pokrajine Marais poitevin.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Niort je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Beauvoir-sur-Niort, Brioux-sur-Boutonne, Celles-sur-Belle, Champdeniers-Saint-Denis, Chef-Boutonne, Coulonges-sur-l'Autize, Frontenay-Rohan-Rohan, Lezay, Mauzé-sur-le-Mignon, Melle, La Mothe-Saint-Héray, Prahecq, Saint-Maixent-l'École-1/2 in Sauzé-Vaussais s 190.708 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Niort je vse od svoje utanovitve v 6. stoletju igral pomembno trgovsko vlogo.

Med verskimi vojnami v 16. stoletju je bilo v njem pomembno protestantsko oporišče.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Donjon, utrdba iz 12. stoletja,
  • Pilori, stara mestna hiša, dragocen primerek renesančne arhitekture, zgrajena na mestu srednjeveškega sramotilnega stebra (fr. »pilori«),
  • Gotska cerkev Notre-Dame iz obdobja 14. do 16. stoletja,
  • cerkev sv. Andreja, prvotno romanska zgradba, spremenjena in povečana v obdobju gotike in renesanse, leta 1588 porušena s strani protestantov, obnovljena 1685,
  • cerkev sv. Hilarija iz 19. stoletja,
  • cerkev sv. Štefana iz 19. stoletja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]