Viljem Osvajalec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Viljem Osvajalec
Bayeux Tapestry William.jpg
Viljem Osvajalec na tapiseriji iz Bayeuxa

Viljem I. Angleški, znan tudi kot Viljem Osvajalec, angleški kralj in normandijski vojvoda (kot Viljem II. Normandijski), * okoli 1028, Château de Falaise (Calvados), † 9. september 1087, Rouen.

Viljem Osvajalec je bil angleški kralj v letih 1066-1087. Prestol je prevzel z zmago v bitki pri Hastingsu leta 1066, ko je Normane popeljal do zmage na anglo-saško vojsko, na čelu s Haroldom Godwinsonom.

Kot normandijski vojvoda je bil znan kot Viljem II., pred naskokom na oblast pa kot Viljem Bastard (nezakonski otrok).

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Viljem se je rodil v Falaiseju v Normandiji kot nezakonski sin normandijskega vojvoda Roberta I. Njegova mati Herleva, ki je imela kasneje še dva sinova z drugim moškim, je bila hčerka strojarja Fulberta. Imel je tudi sestro Adelaido Normansko, ki je bila prav tako hčerka Roberta I. in Herleve.

Angleško nasledstvo[uredi | uredi kodo]

Po smrti Edvarda Spoznavalca, ki je bil brez otrok so se za angleško krono potegovali trije: Viljem, Harold Godwinson in viking kralj Harold III. Norveški. Viljem je imel neposredno krvno sorodstvo s kraljevo družino prek njegove tete Emme (bila je Edvardova mati). Viljem se je precej zanašal na to, da bo kralj, ker mu je Edvard obljubil krono, ko je bil pri njemu na obisku v Londonu.

Januarja 1066 je kljub Edvardovi oporoki in po glasovanju Witenagemota bil Harold Godwinson okrona za kralja Anglije. Takoj po kronanju je nov kralj postavil vellike flote ladij in mobiliziral pehoto v obrambo svojega prestola. Harold se je po zmagi nad svojim bratom Tostigom Godwinsonom in Haraldom Hardradom na severu soočil z Viljemom na jugu. Njune sile so se spopadle, kjer je zdaj imenovano bitla pri Hastingsu in tam je bil Harold ustreljen s puščico v oko in ubit.

Bitka pri Hastingsu[uredi | uredi kodo]

13. oktobra je Viljem prejel novice, da se je že oslabljena Haroldova vojska približevala iz Londona in ob zori naslednjega dne je Viljem zapustil grad s svojo vojsko in se napotil proti sovražniku.

Bitka pri Hastingsus je trajala cel dan. Čeprav so bile številke na obeh straneh precej enake je imel Viljem pehoto in konjenico vključno z lokostrelci, Harold pa je imel samo pehoto in samo nekaj lokostrelcev.

Pohod proti Londonu[uredi | uredi kodo]

Viljem je dva tedna čakal na uradno predajo Angleške krone, ampak Witenagemont je oklical za kralja, precej mladega Edgarja Æthelinga. Takoj je bila Viljemova naslednja tarča London. Iz svoje utrdbe v Kentu je ponosno s svojo vojsko korakal in s tem vlival strah Angleškim prebivalcem. Vendar Viljem je bil na Londonskem mostu poražen in se je odločil, da bo napadel London iz severovzhoda. Po pehotnih okrepitvah, je prečkal Temzo skozi Wallingford in tam v zgodnjem decembru prisilil nadškofa Stiganda v predajo. Čez nekaj dni kasneje mu je Æthling osebno izročil krono v Berkhamstedu. Kot Viljem I. je bil kronan na Božič, 1066 v Westministerski opatiji.

Angleški odpor[uredi | uredi kodo]

Čeprav se je jug Anglije hitro predal, so se odpori Normanom nadeljevali še šest let do 1072. Prav tako so Haroldovi sinovi poskušali prevzeti jugozahodni polotok, a jih je Viljem premagal.


Predhodnik:
Edgar Ætheling
Britanski monarh

1066-1087
Naslednik:
Viljem II.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]