Bitka pri Hastingsu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bitka pri Hastingsu
Del normanskih osvajanj
Harold dead bayeux tapestry.png
Smrt Harolda II. na Tapiseriji iz Bayeuxa
Datum 14. oktober 1066
Prizorišče Senlac Hill, Battle blizu Hastingsa, Vzhodni Sussex, Anglija
Rezultat odločilna normanska zmaga
Udeleženci
Normani s pomočjo:
Bretonci (najeti vojaki v Evropi),
Flamci,
Francozi
Anglosasi
Poveljniki
Viljem Osvajalec,
Odo of Bayeux
Harold II.
Moč
8400 7500
Žrtve
okoli 3000 mrtvih okoli 5000 mrtvih

V bitki pri Hastingsu v južni Angliji sta se spopadli anglosaška vojska pod poveljstvom kralja Harolda II. Weeseškega in vojska normanskih napadalcev pod poveljstvom normanskega vojvode Vilijema. Zmagali so Normani in njihov vodja je postal angleški kralj Vilijem I. imenovan Vilijem Osvajalec.

V 11. stol. se je za Angleški prestol sopadlo več tekmecev, predvsem zaradi ravnanja Edvarda Izpovedovalca(1003-1066). Leta 1051 je namreč obljubil normandijskemu vojvodi Viljemu, da bo po njegovi smrti zasedel prestol Anglije. Ko pa je okoli leta 1060 Angliji grozil vpad Vikingov, je Edvard obljubil prestol tudi danskemu kralju Svenu Esrithssonu. Prejšnji angleški kralj pa je obljubil prestol norveškemu kralju Haroldu III. Hardradu. Poleg vse te zmešnjave okoli prestolonaslednika, pa so angleški plemiči želeli imeti domačega vladarja, zato je Edvard obljubil prestol tudi Haroldu Wesseškemu.

Januarja 1066 je po smrti Edvarda Izpovedovalca prestol zasedel Harold Weeseški. Toda kmalu je naletel na nasprotovanje sej je severno Anglijo napadel norveški kralj Harold Hardrade. Harold je odkorakal na sever, se spoprijel s tekmecem in v bitki zmagal. Hkrati se je čez rokavski preliv s svojo vojsko odpravil Vilijem Normandijski in pristal na južni obali Anglije. Brž ko je harold izvedel za novico, je z vojsko odkorakal proti jugu v upanju, da bo presenetil napadalce. Vilijemovi izvidniki so prežali nad Haroldovo vojsko in jo napadli takoj ko je ta prišla na jug.

Obe vojski sta bili po številu enakovredni, vsaka je štela po približno 8000 mož. Sprva so bili videti Angleži nepremagljivi. Njihova pehota se je borila v strnjenih učinkovitih formacijah in vojaki so z bojnimi sekirami zadajali strahovite udarce. Ko so se razširile govorice, da je Vilijem padel pa je normanska vojska začela v splošni zmedi razpadati. Toda Vilijem je dvignil čelado in svojim vojakom pokazal, de je še živ in jim s tem vlil prepotrebno moralo. Odtlej pa so normanski lokostrelci in konjeniki nadvladali Angleže, ki so bili izčrpani po dolgem pohodu na jug. Harold je bil ranjen, nato pa naj bi ga skozi oko zadela puščica in mu zadala smrtni udarec. Po tem, ko je Harold padel so Angleži brez svoje vodje in premočnega nasprotnika položili svoje orožje na tla in Vilijem je še isti dan razglasil veliko normansko zmago.

25. decembra 1066 je bil okronan za angleškega kralja. Svoj položaj je okrepil tako, da je svojim plemičem podeljeval zemljo in s tem zagotovil širjenje normanske oblasti po vsej državi. Več naslednjih rodov so Anglijo vodili kralji iz Normandije ali drugih delov Francije. Vladajoči razred Anglije so postali Normani, na dvoru pa sta bila uradna jezika francoščina in angleščina. Invazija Vilijema Osvajalca iz 11. stoletja je bila zadnja uspešna invazija na Britansko otočje.