Falaise, Calvados

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Falaise, Calvados
Lega
Zemljevid
Falaise, Calvados se nahaja v Francija
Falaise, Calvados
Falaise, Calvados se nahaja v Normandija
Falaise, Calvados
48°53′50″N 0°11′51″W / 48.89722°N 0.19750°W / 48.89722; -0.19750Koordinati: 48°53′50″N 0°11′51″W / 48.89722°N 0.19750°W / 48.89722; -0.19750
DržavaFrancija
RegijaNormandija
DepartmaCalvados
OkrožjeCaen
KantonFalaise-jug
Falaise-sever
InterkomunalitetaSkupnost občin
Pays de Falaise
Upravljanje
 • Župan (2005-2014) Éric Macé
Površina
1
11,84 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
7.782
 • Gostota660 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
14258 /14700
Nadmorska višina89–188 m
(povp. 132 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Falaise je naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Calvados regije Spodnje Normandije. Leta 2006 je naselje imelo 8.475 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj se nahaja v pokrajini Normandiji ob reki Ante, 42 km jugovzhodno od središča regije Caena.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Falaise je sedež dveh kantonov:

Oba kantona sta sestavna dela okrožja Caen.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Falaise je rojstni kraj normanskega vojskovodje in angleškega kralja Viljema Osvajalca (1027-1087).

Leta 1174 je bil v Falaisu dosežen sporazum med angleškim kraljem Henrikom II. in škotskim kraljem Viljemom I., v katerem je moral slednji kot ujetnik v zameno za svojo prostost zapriseči zvestobo angleški kroni.

V času zavezniškega izkrcanja v Normandiji med drugo svetovno vojno se je v Falaiškem žepu odigrala odločilna bitka, s katero si je zavezniška vojska dokončno utrdila položaje za prevlado nad ozemljem Normandije. Pred samo osvojitvijo sta bili med zavezniškim bombardiranjem uničeni dve tretjini kraja, večinoma obnovljenega po vojni.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Château de Falaise
  • Château de Falaise, srednjeveški grad iz 12. do 13. stoletja, zgrajen na temeljih njegovega predhodnika, sedež normanskih vojvodov, od 1840 francoski zgodovinski spomenik,
  • cerkev sv. Servacija, grajena v obdobju od 11. do 16. stoletja,
  • romanski cerkvi sv. Lovrenca in Notre-Dame de Guibray iz 11. stoletja,
  • cerkev sv. Trojice iz 13. stoletja,
  • Muzej avgust 1944,
  • Muzej André Lemaître, z zbirko 90 del francoskega slikarja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.