Honfleur

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 49° 25’ 11" severne širine, 0° 14’ 02" vzhodne dolžine

Občina Honfleur
Pristanišče, Honfleur

Grb
Honfleur is located in Francije
Honfleur
Honfleur
Lega
Zemljepisna dolžina: 0.233888888889
Zemljepisna širina: 49.4197222222
Uprava
Država Francija
Regija: Spodnja Normandija
Departma: Calvados
Okrožje: Lisieux
Kanton: Honfleur
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Pays de Honfleur
Župan: Michel Lamarre
(1995-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–187 m
(povpr. 5 m)
Površina kopnega:¹ 13,67 km²
Prebivalstvo
(2006)
8177
 - gostota: (2006) 598/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 14333/ 14600:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Honfleur je pristaniško naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Calvados regije Spodnje Normandije. Leta 2006 je naselje imelo 8.177 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj se nahaja v pokrajini Auge (Normandija) ob izlivu reke Sene v Rokavski preliv (nasproti Le Havra).

Uprava[uredi | uredi kodo]

Honfleur je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Ablon, Barneville-la-Bertran, Cricquebœuf, Équemauville, Fourneville, Genneville, Gonneville-sur-Honfleur, Pennedepie, Quetteville, La Rivière-Saint-Sauveur, Saint-Gatien-des-Bois in Le Theil-en-Auge s 16.715 prebivalci.

Kanton Honfleur je sestavni del okrožja Lisieux.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselbina se prvikrat omenja v viru normanskega vojvoda Riharda III. iz leta 1027. V sredini 12. stoletja je Honfleur predstavljal pomembno vmesno trgovsko postajo med Rouenom in Anglijo. Med stoletno vojno ga je dvakrat zasedla angleška vojska, leta 1357 in v letih 1419-1450. V začetku 16. stoletja je postal pomembno izhodišče prekomorskih odprav: 1503 de Gonnevilla na obale Brazilije, 1506 Jeana Denisa na otoke Nove Fundlandije in ustje Reke svetega Lovrenca, 1608 ekspedicija de Champlaina, ustanovitelja mesta Quebec. V tem času je postal tudi eno od petih glavnih pristanišč trgovine s sužnji v Franciji. Njegov zaton se je začel konec 18. stoletja z vojnami francoske revolucije in Prvega Francoskega cesarstva ter preselitvijo trgovskega pristanišča v Le Havre.

V 19. stoletju je v kraju delovala slikarska šola école de Honfleur. V njej so delovali poleg drugih tudi Gustave Courbet, Eugène Boudin, Claude Monet in Johan Jongkind, ki so prispevali k nastanku impresionističnega gibanja.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Honfleur
  • cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, z zvonikom ločenim od glavne stavbe.
  • cerkev sv. Štefana,
  • muzeja Eugèna Boudina, Erika Satieja, muzej stari Honfleur, pomorski muzej.

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

  • Erik Satie, francoski skladatelj in pianist (1866-1925).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]