Girona

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Girona
Mesto
Gerona
Panorama mesta Girone

Zastava

Grb
Girona se nahaja v državi Španija
Girona
Geografski položaj v Španiji
Koordinati: 41°59′04″N 02°49′16″E / 41.98444°N 2.82111°E / 41.98444; 2.82111Koordinati: 41°59′04″N 02°49′16″E / 41.98444°N 2.82111°E / 41.98444; 2.82111
Kraljevina Zastava Španije Španija
Avtonomna regija Katalonija
Provinca Girona
komarča Gironés
Ustanovitev 79 pr.n.št
Površina
 • Skupno 39,14 km2
Nadmorska višina 76 m
Prebivalstvo (2010)
 • Skupno 96.722
Poštne številke
Omrežna skupina +34 (Španija) + 972 (Girona)
Spletna stran www.ajuntament.gi

Girona (špansko Gerona) je glavno mesto španske province Girone in komarče Gironés. Mesto leži v severovzhodnem delu Katalonije ob reki Ter in njenih pritokih Onyar, Galligants in Güell.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Katedrala z mestnega obzidja

Ozemlje Girone je prvotno naseljevalo ibersko ljudstvo Ausetani. V obdobju starega Rima so na tem kraju Rimljani postavili citadelo, imenovano Gerunda. Po propadu zahodnorimskega imperija so Gironi vladali sprva Vizigoti, kasneje so jo zasedli Mavri. Leta 785 jo je osvojil Karel Veliki in jo naredil za eno od štirinajstih prvotnih grofij Katalonije. Barcelonski grof Wilfred jo je priključil k svoji grofiji v letu 878. V 11. stoletju je bila Girona pod kraljem Aragonije in Navare Alfonzom I. razglašena za mesto. Nekdanja grofija je leta 1351 pod Petrom III. postala vojvodstvo. V času Napoleonskih vojn so jo leta 1809 po sedemmesečnem obleganju zasedli francoski vojaki, pod njihovo vladavino (1809-1813) je bila središče departmaja Ter. Obrambno obzidje je bilo zaradi širjenja mesta navzven porušeno konec 19. stoletja. Vzhodni del obzidja, imenovan Passeig de la Muralla, je bil v zadnjem času delno obnovljen in danes oblikuje turistično pot okoli starega dela Girone.

Gironska škofija je bila verjetno ustanovljena leta 247. Danes z gotsko katedralo Matere Božje, grajeno od 11. do 18. stoletja, pripada nadškofiji v Tarragoni.

V 12. stoletju se je v mestu oblikovala močna židovska skupnost z eno najpomembnejših kabalističnih šol v Evropi.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]