Pont-Saint-Esprit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 44° 15’ 27" severne širine, 4° 38’ 57" vzhodne dolžine

Občina Pont-Saint-Esprit
Pont-Saint-Esprit

Grb
Pont-Saint-Esprit se nahaja v državi Francije
Pont-Saint-Esprit
Lega
Zemljepisna dolžina: 4.64916666667
Zemljepisna širina: 44.2575
Uprava
Država Francija
Regija: Languedoc-Roussillon
Departma: Gard
Okrožje: Nîmes
Kanton: Pont-Saint-Esprit
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Rhône Cèze Languedoc
Župan: Roger Castillon
(2011-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 36 m–187 m
(povpr. 59 m)
Površina kopnega:¹ 18.49 km²
Prebivalstvo
(2008)
10046
 - gostota: (2008) 543/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 30202/ 30130:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Pont-Saint-Esprit (okcitansko Lo Pònt Sant Esperit) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gard regije Languedoc-Roussillon. Naselje je leta 2008 imelo 10.046 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Languedoc ob reki Roni in njenem desnem pritoku Ardèche, 60 km severovzhodno od Nîmesa.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega kantona v departmaju

Pont-Saint-Esprit je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Aiguèze, Carsan, Cornillon, Le Garn, Goudargues, Issirac, Laval-Saint-Roman, Montclus, Saint-Alexandre, Saint-André-de-Roquepertuis, Saint-Christol-de-Rodières, Saint-Julien-de-Peyrolas, Saint-Laurent-de-Carnols, Saint-Paulet-de-Caisson in Salazac z 18.468 prebivalci.

Kanton Pont-Saint-Esprit je sestavni del okrožja Nîmes.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Svetovno znan je postal zaradi nenavadne in še vedno nepojasnjene bolezni, ki je leta 1951 prizadela tamkajšnje prebivalce, in različnih ugibanj, povezanih z dogodkom. 15. avgusta 1951 so v Pont-Saint-Espritu zabeležili izbruh zastrupitev, ki so jih spremljale blodnjave motnje in različni fizični simptomi, med drugim slabost, prebavne motnje, zmanjšanje srčnega utripa, tresavica in bolečine v udih.

Okoliščine in posledice[uredi | uredi kodo]

Primer je zanimiv predvsem zaradi velikega števila simultanih obolenj in nenavadnih halucinacij.[1][2]

Prizadetih je bilo več kot 250 ljudi, od tega je bilo 50 ljudi sprejetih v psihiatrično bolnišnico in tam zadržanih tudi po več tednov in celo mesecev, vsaj 5 pa umrlo (od tega vsaj trije samomori)[3]. Bolezen, ki se je prenašala s hrano, so povezali s "prekletim kruhom" (pain maudit) iz lokalne pekarne, vzroka za zastrupitev kruha pa do danes še niso dokočno potrdili.

Hipoteze[uredi | uredi kodo]

Razlogi za zastrupitev so še vedno zaviti v skrivnost, vendar obstaja več možnih razlag. Najzgodnejša hipoteza predpostavlja, da je šlo za izbruh ergotizma (zastrupitve z ergotinom, halucinogeno plesnijo, sicer znane tudi kot ogenj sv. Antonija)[3].[4] Kasnejše raziskave so se osredotočile na možnost zastrupitve z živim srebrom zaradi uporabe panogena ali drugih fungicidov, ki se uporabljajo na žitih in semenih. Leta 1982 je francoski raziskovalec kot možnega povzročitelja izpostavil mikotoksin glive Aspergillus fumigatus, ki nastaja v silosih z žitom.

Leta 2008 je zgodovinar Steven Kaplan izdal knjigo Le pain maudit, v kateri trdi, da bi zastrupitev lahko povzročil dušikov triklorid, ki se uporablja za umetno (in protizakonito) beljenje moke.[2] Novinar Hank P. Albarelli ml. pa v svoji knjigi A Terrible Mistake iz leta 2009 trdi, da je CIA v okviru svojega programa o bioloških orožjih MKULTRA na prebivalstvu Pont-Saint-Esprita preizkušala uporabo LSD-ja kot orožja.[5] Alberellijeva teza pravi, da naj bi bil dogodek v Pont-Saint-Espritu zasnovan kot predhodnik podobnega poskusa, ki naj bi bil načrtovan v newyorškem podzemnem sistemu. Steven Kaplan je Albarellijeve trditve zavrnil kot teorijo zarote.[6]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Most Pont-Saint-Esprit
  • srednjeveški most s 25 loki dolžine 919 metrov na reki Roni, zgrajen v letih 1265-1309,
  • priorstvo s cerkvijo sv. Petra iz 12. stoletja,
  • gotska cerkev sv. Saturnina iz 15- stoletja.
  • stavba maison des Chevaliers iz 12. stoletja, danes se v njej nahaja muzej posvetne umetnosti Garda,
  • občinski muzej Paul-Raymond.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ The Telegraph. "French bread spiked with LSD in CIA experiment". Pridobljeno dne 2010-11-13. 
  2. ^ 2,0 2,1 Kyri Watson Claflin, Bostonska univerza. "H France Review, Volume 9". Pridobljeno dne 2010-11-13. 
  3. ^ 3,0 3,1 Gabbai, Lisbonne, and Pourquier, British Medical Journal. "Ergot Poisoning at Pont St. Esprit". Pridobljeno dne 2010-11-13. 
  4. ^ The Fortean Times. "The Strange Case of the Cursed Bread". Pridobljeno dne 2010-11-13. 
  5. ^ Melissa Ruddy, the Huffington Post. "A Terrible Mistake: H.P. Albarelli's Investigation into CIA Scientist's Murder, at the Crossroads of Mind Control and Assassination". Pridobljeno dne 2010-11-13. 
  6. ^ David Steven, Global Dashboard. "The Telegraph on acid – France, the CIA, and a touch of plagiary". Pridobljeno dne 2010-11-13. 

Povezave[uredi | uredi kodo]

  • John G. Fuller, The Day Of St. Anthony's Fire (New York: The MacMillan Company, 1968).

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]