Sveti Irenej Lyonski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveti Irenej
Saint Irenaeus.jpg

Sveti Irenej, lyonski škof
škof in mučenec
Rojstvo 115, Smirna, Mala Azija
Smrt okoli 202., Lyon, Galija, Rimsko cesarstvo
Čaščenje rimskokatoliška Cerkev
Kanonizacija predtridentinsko obdobje
)
God 27. maj

Sveti Irenej Lyonski, apostolski oče, cerkveni oče, škof, mučenec, nasprotnik gnosticizma, * 115 Smirna, Mala Azija[1] , † okoli 202; god 28. junij

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Po poreklu je bil iz Male Azije, iz Smirne, kjer je bil učenec Polikarpa. V okviru migracij se je znašel v galskem Lugdunumu (današnjem Lyonu), kjer je po smrti škofa Potina bil izbran za njegovega naslednika. Njegovo osrednje delo nosi naslov Zoper krivoverstva (Adversus haereses) in je ohranjeno samo v latinskem prevodu. V njem je predstavil gnosticizem in markionizem z zgodovinskega in vsebinskega stališča in pokaže na njuno zgrešenost. Potem je prikazal še pravoverni nauk Cerkve, ki temelji na Svetem pismu in javnem izročilu. Proti gnostikom je zlasti poudaril človekovo telesno-duhovno strukturo. Odrešenja ne vidi v negaciji telesnega in ohranitvi duhovnega, ki bi se zlilo z božanskim počelom, kot je to pri večini gnostikov, pač pa v popolnem skladju obojega in v obdaritvi človeka z božjimi atributi slave in nerazpadljivosti.

Irenejevo poročilo o papežih[uredi | uredi kodo]

Irenejevo poročilo[uredi | uredi kodo]

Ko sta blažena apostola ustanovila in uredila Cerkev, sta prenesla škofovstvo na Lina za oblast nad Cerkvijo. Tega Lina omenja Pavel v pismu Timoteju. [2]Njemu je sledil Anaklet. Za njim je na tretjem mestu prejel škofovstvo Klemen, ki je apostole še videl in imel z njimi stike. On je poslušal s svojimi ušesi njihovo oznanjevanje in učenje; sploh so takrat živeli še mnogi, ki sta jih poučila o veri apostola. Omenjenemu Klemenu je sledil Evarist, Evaristu Aleksander; kot šesti je bil postavljen za apostoloma Sikst. Za njim je prišel Telesfor, slavni mučenec, nato Higin, nato Pij, nato Anicet. Za Anicetom je nato sledil Soter, kot dvanajsti pa je sprejel škofovstvo Elevterij. Po tej ureditvi in po tem vrstnem redu je prišlo do nas cerkveno apostolsko izročilo. Zato je popolnoma zanesljivo dokazano, da je taista oživljajoča vera, ki jo je Cerkev sprejela od apostolov, ohranjena do danes in nam izročena v resnici.

Pomen poročila
Tako poroča sveti Irenej, rojen leta 115 po Kr., potem lyonski škof, v tretji knjigi obsežnega dela „Proti herezijam”. Ta znameniti Irenejev „Seznam papežev” je bil napisan za časa vladanja cesarja Komoda[3]. To je najstarejši dokument nesporne avtentičnosti, ki potrjuje neprekinjeno vrsto papežev od Petra do Elevterija, torej do leta 189. [4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Seppelt –Löffler, Papstgeschichte, str. 2 in 3.
  2. ^ 2 Tim 4,21
  3. ^ Rimski cesar Komod je vladal 180 – 192 po Kr.
  4. ^ Seppelt –Löffler, Papstgeschichte, str. 2 in 3.

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Metod Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968, 1970, 1972 in 1973). Izdajo sta pripravila dr. Maks Miklavčič in Jože Dolenc.
  • Dr. Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Prof. Dr. Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933, 551 Seiten.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • August Franzen: Pregled povijesti Crkve, Preveo Josip Ritig, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (prema: A. Franzen: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Drugo pregledano i popunjeno izdanje).
  • Bangha Béla S.J.: Katolikus lexikon, 4 zvezki, Budapest, A magyar kultúra kiadása 1932

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]