Villeurbanne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 45° 46’ severne širine, 4° 53’ vzhodne dolžine

Občina Villeurbanne
Mestna hiša s Trgom Lazara Goujona, Villeurbanne

Lega
Zemljepisna dolžina: 04° 52' 49" E
Zemljepisna širina: 45° 46' 00" N
Uprava
Država Francija
Regija: Rona-Alpe
Departma: Rhône
Okrožje: Lyon
Kanton: Villeurbanne-Center
Villeurbanne-Jug
Villeurbanne-Sever
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Villefranche-sur-Saône
Župan: Jean-Paul Bret
(2008-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 165 m–189 m
(povpr. 181 m)
Površina kopnega:¹ 14,52 km²
Prebivalstvo
(2005)
134.500
 - gostota: (2005) 9.263/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 69266/ 69100:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Villeurbanne je mesto in občina v vzhodnoosrednjem francoskem departmaju Rhône regije Rona-Alpe. Po podatkih iz leta 2005 je mesto imelo 134.500 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v vzhodni Franciji ob reki Roni. Na jugozahodu meji na Lyon, s katerim tvori za Parizom drugo največje somestje v Franciji.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Villeurbanne je sedež treh kantonov:

  • Kanton Villeurbanne-Center (del občine Villeurbanne: 40.699 prebivalcev),
  • Kanton Villeurbanne-Jug (del občine Villeurbanne: 41.756 prebivalcev),
  • Kanton Villeurbanne-Sever (del občine Villeurbanne: 41.760 prebivalcev).

Vsi trije kantoni so sestavni deli okrožja Lyon.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mesto je prvikrat izpričano kot Villa Urbana v 1. stoletju pred Kristusom, v času Rimljanov Urbanum, nato Villa Urbane in na koncu Villeurbanne.

Francoskemu kraljestvu je pripadlo leta 1349, ko se je tudi oddvojilo od Lyona z reko La Rize, nekdanjim rokavom reke Rone.

Z obdobjem industrializacije v 19. stoletju se je Villeurbanne začel širiti. Odprtje tekstilnih nato pa še strojnih in kemičnih tovarn je v mesto privabilo številno, predvsem italijansko imigracijo.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Gledališče Théâtre national populaire (TNP), ustanovljen 1920,
  • Mestna hiša Hôtel de Ville s trgom Place Lazare Goujon, in stolpnico Gratte-Ciels zgrajeni v 30. letih 20. stoletja na pobudo tedanjega župana mesta Lazara Goujona.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]