Pavel Diakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pavel Diakon
Paulus Diaconus.jpg
Pavel Diakon, slika iz srednjeveškega rokopisa

Pavel Diakon (Paul Warnefried, latinsko Paulus Diaconus, italijansko Paolo Diacono), benediktinski menih in zgodovinopisec, * ok. 720, Čedad, † ok. 799, Monte Cassino.

Pavel Diakon je bil po rodu Langobard. Vzgojen je bil na kraljevem dvoru, nekaj časa je bil tudi na dvoru Karla Velikega, zadnja leta pa je deloval v samostanu Monte Cassino. Njegovo najpomembenjše delo je Zgodovina Langobardov (Historia Langobardorum): v njej je opisana zgodovina Langobardov od začetkov (560) do konca (740), knjiga vsebuje tudi važne podatke o prvotnem prihodu slovanskih plemen v Beneško Slovenijo, oziroma na najbolj zahodni predel slovenskega naselitvenega prostora. Med drugim, v tej knjigi Pavel Diakon omenja tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670 ob reki Nadiži (Broxas dicitur, non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis).