Pavel Diakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pavel Diakon
Paulus Diaconus.jpg
Pavel Diakon, slika iz srednjeveškega rokopisa
Rojstvo 720
Čedad
Smrt 799
Monte Cassino
Poklic zgodovinar in pesnik

Pavel Diakon (Paul Warnefried, latinsko Paulus Diaconus, italijansko Paolo Diacono), benediktinski menih in zgodovinopisec, * ok. 720, Čedad, † ok. 799, Monte Cassino.

Pavel Diakon je bil po rodu Langobard. Vzgojen je bil na kraljevem dvoru, nekaj časa je bil tudi na dvoru Karla Velikega, zadnja leta pa je deloval v samostanu Monte Cassino. Njegovo najpomembenjše delo je Zgodovina Langobardov (Historia Langobardorum): v njej je opisana zgodovina Langobardov od začetkov (560) do konca (740), knjiga vsebuje tudi važne podatke o prvotnem prihodu slovanskih plemen v Beneško Slovenijo, oziroma na najbolj zahodni predel slovenskega naselitvenega prostora. Med drugim, v tej knjigi Pavel Diakon omenja tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670 ob reki Nadiži (Broxas dicitur, non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis).