Spomenik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Spomenik ali javni spomenik je objekt, ki so zgradili ali oblikovali zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom.

Javne spomenike pogosto postavljajo z dvojnim namenom: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi estetske in umetniške vrednosti, ki prispeva k lepšemu videzu njegove okolice (npr. mesta). Načrtno zgrajena mesta so včasih osnovana okoli spomenikov (primera sta Washington in Brasília). Lokacijo Washingtonskega spomenika so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z Georgeom Washingtonom. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države). V angleščini beseda "monumental" (spomeniški) opisuje tudi nekaj, kar je veliko in mogočno.

Kot kulturne spomenike poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostankov, ob njih celo izbrano nematerialno ali živo dediščino (pesmi, običaji in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr.: Veliki kitajski zid. Izjemne spomenike, kakršen je Kitajski zid UNESCO razglasi za svetovne spomenike. Trenutno je na listi nad 750 spomenikov ali območij, v Sloveniji samo Škocjanske jame.

Spomeniki lahko sporočajo zgodovinske ali politične informacije. Z njimi si običajno utrjuje oblast vladajoči politični sistem (npr. Leninovi kipi po Sovjetski uniji). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je seznanjanje o pomebnih dogodkih ali osebnostih iz preteklosti.

Posamezne večje javne spomenike postavlja država, večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki.

Kulturne spomenike, običajno v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najvzdržljivejši in najslavnejši simboli starih civilizacij. Egipčanske piramide, grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci: grški Partenon so postali simboli njihovih civilizacij. Sodobnejša primera sta ameriški in njihov v Franciji izdelan Kip svobode in francoski Eiffelov stolp, ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicojo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku.

[uredi] Tipi javnih spomenikov

• Kipi slavnih osebnosti, dogodkov ali simbolov (Kip svobode)
• Slavolok je eno ali triločna zgradba, ki slavi vojaške ali politične dosežke, zlasti v antiki: (Titov slavolok), (Konstantinov slavolok), oba v Rimu
• Steber ali manjši stolp s kipom na vrhu, od antike naprej tip spomenika (Trajanov steber) v Rimu, Steber na Place Vendome v Parizu
• Obelisk je slopast monolit s piramidalno konico, postavljen v čast bogu ali kot spomin (Egiptovski obelisk), večina je prenešena iz Egipta ali posnema staro obliko

[uredi] Tipi kulturnih spomenikov

• profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost človeka: za trgovino, proizvodnjo, bojevanje, spominjanje...
• sakralna stavba postavljena primarno za verske namene, čaščenje boga, bogov, svetnikov, svetega kraja, za molitev: Cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori, Pantheon v Rimu, Angkor vat tudi (Stonehenge).
• (Arheološko najdišče) pomemben in raziskan ostanek preteklih dob pod zemljo, v vodi ali na površini, ki je bil raziskan z arheološkimi metodami.
• Kenotaf je spomenik v spomin mrtvemu, postavljen na lokaciji, ki ni grob.
• Nagrobni kamen ali epitaf je spomenik umrlemu na grobu.
• Mavzolej je poseben tip arhitekturno izjemne grobnice, okrašene s kipi, kakršno je imel kralj Mausolos. Običajno mavzolej štejemo med memorialne spomenike, kamor sodijo vsi javni spomeniki in različni tipi nagorobnikov.
• (Kulturna krajina) je večje naravno območje, značilno preurejeno za rabo človeka, od vrtov, parkov, polj do vinogradov.
• (Zgodovinska krajina) je večje območje, kjer so vidne sledi ali iz dokumentov znani podatki, da so se tam zgodili pomembni zgodovinsko dogodki ali dogajanje (Bitka v Vipavski dolini, Soška fronta, Kočevski Rog). Na območju lahko stoji javni spomenik, kenotaf, epitav, grobnica ali pa ne.

Kot naravne spomenike natančneje znamenitosti včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote.

[uredi] Zunanje povezave

sl:Spomenik