Spomenik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Primer spomenika, Taj Mahal


Spomenik ali javni spomenik je objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali zaradi njegove spominske ali druge simbolične funkcije. Posvečeni so osebam ali dogodkom, redkeje državam, živalim, predmetom. Običajno jih postavljajo vladajoči sloji; častijo pa osebe in dogodke, ki neposredno ali posredno častijo postavljavce.

Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvojnim namenom: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi estetske in umetniške vrednosti, ki prispeva k lepšemu videzu njegove okolice (npr. mesta). Načrtno zgrajena mesta so včasih osnovana okoli spomenikov (primera sta Washington in Brasília). Lokacijo Washingtonskega spomenika so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z Georgeom Washingtonom. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). V angleščini beseda »monumental« (monumentalen, velik, veličasten; povzeto iz latinščine) opisuje nekaj, kar je veliko in mogočno.

S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostankov, ob njih celo izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti; tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr.: Veliki kitajski zid. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine, so spomeniki UNESCO. Trenutno je na listi 981 spomenikov ali območij v 160 državah. V Sloveniji imamo tri območja, ki so na listi svetovne kulturne dediščine: Škocjanske jame, Kolišča na Ljubljanskem barju in Tehniška dediščina Idrije. Nekaj objektov je še na poskusni listi.

Javni spomeniki sporočajo zgodovinske ali politične informacije. Z njimi si zelo pogosto utrjuje oblast ali kaže svojo moč vladajoči politični sistem (npr. Leninovi kipi v Sovjetski zvezi). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je seznanjanje o pomembnih dogodkih ali osebnostih iz preteklosti.

Posamezne večje javne spomenike postavlja država, večino običajno lokalne skupnosti, mesta, civilna združenja, redko posamezniki.

Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih civilizacij. Egipčanske piramide, grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - grški Parthenon so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta ameriški, v Franciji izdelan Kip svobode in francoski Eiffelov stolp, ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku.

Slovenija kot samostojna država je postavila malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so betonske piramide ali zidovi z napisi. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje.

Tipi javnih spomenikov[uredi | uredi kodo]

  • Kipi so abstraktne kiparske oblike ali figure slavnih osebnosti (Prešeren, Cankar, Maister), oblike za slavljenje dogodkov ali simbolov (Kip svobode)
  • Arhitekturni spomenik je širša skupina objektov. So abstraktna, nefiguralna oblika ali stena, geometrijska oblika, manjši objekt, okrašen s slikami ali manjšimi kipi (Draga, Dražgoše, Ljubelj) oznake za slavljenje dogodkov, kamor sodijo tudi obeliski, slavoloki, stebri ali stavbe (Plečnikov Ilirski steber ali vodnjak ustanovitvi OF; spominski steber na lokaciji Plečnikove rojstne hiše,... )
  • Slavolok je eno ali triločna zgradba, ki slavi vojaške ali politične dosežke, zlasti v antiki: (Titov slavolok), (Konstantinov slavolok), oba v Rimu; lahko je del sakralne stavbe.
  • Steber ali manjši stolp s kipom na vrhu, lahko okrašen z reliefi; od antike naprej tip spomenika (Trajanov steber) v Rimu, steber na Place Vendome v Parizu, Marijin steber na Levstikovem trgu v Ljubljani
  • Obelisk je slopast monolit s piramidalno konico, postavljen v čast bogu ali kot spomin (Egiptovski obelisk), večina o. je prenesena iz Egipta ali posnema staro obliko
  • Spominska tabla je samostojno stoječa večja plošča ali več plošč s spominskimi napisi in drugimi okrasi, lahko reliefi.

Tipi kulturnih spomenikov[uredi | uredi kodo]

  • profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost: za trgovino, promet (most), proizvodnjo (rudnik, kovačija, plavž, kozolec, sušilnica, skedenj, stan, čebelnjak, mlin, žaga, žičnica),
  • sakralna stavba, postavljena primarno za verske namene, čaščenje boga, svetnikov, svetega kraja, za molitev: Bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori, znamenje, kapelica, Panteon v Rimu, Angkor Wat, mošeja Al Aksa, Stonehenge,
  • spominska hiša: rojstna hiša (Prešernova hiša v Vrbi), hiša s spominsko sobo, hiša z muzejsko prezentacijo (Plečnikova hiša),
  • spominska plošča, javni spomenik
  • skulptura (kip, inštalacija, relief); lahko je javni spomenik ali parkovna ali dekorativna skulptura
  • (arheološko najdišče) pomemben in raziskan ostanek preteklih dob pod zemljo, v vodi ali na površini, ki je bil raziskan z arheološkimi metodami
  • kenotaf je spomenik v spomin mrtvemu, postavljen na lokaciji, ki ni grob
  • nagrobni kamen (nagrobnik) ali epitaf je spomenik umrlemu na grobu
  • mavzolej je tip arhitekturno izjemne grobnice, okrašene s kipi, kakršno je imel kralj Mausolos; običajno mavzolej štejemo med memorialne spomenike, kamor sodijo vsi javni spomeniki in različni tipi nagrobnikov
  • (kulturna krajina) je večje naravno območje, značilno preurejeno za rabo človeka, od vrtov, parkov, polj do vinogradov
  • (zgodovinska krajina) je večje območje, kjer so vidne sledi ali iz dokumentov znani podatki, da so se tam zgodili pomembni zgodovinsko dogodki ali dogajanje (Bitka v Vipavski dolini, Soška fronta, Kočevski rog); na območju lahko stojijo javni spomeniki

Kot naravne spomenike natančneje znamenitosti včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]