Ortenburžani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340

Ortenburžani, grofje Ortenburški (nemško Grafen von Ortenburg), so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.

Ruševine gradu Ortenburg

Zgodovina rodbine se je začela s poroko lurnskega grofa Adalberta in Berte iz Diessena (Bavarska) leta 1070. Na ozemlje današnje Slovenije so se naselili v 11. stoletju. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof Ulrik II. iz rodu Weimar-Orlamünde podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani Karavank. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z gradu Kamen pri Begunjah in Lipniškega gradu (nemško Waldenberg) pri Radovljici. Grad Kamen in njegova posestva so sicer bila fevd, ki so jo deželi Kranjski leta 1338 podelili Habsburžani. Ortenburžani so bili še lastniki gradov Čušperk, Trebnje, Ortnek, Kostel in Poljane na Dolenjskem ter posestva in gradu Lož na Notranjskem.

Grad Kamen na Gorenjskem

Rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali Celjski grofje.

Ortenburški grofje[uredi | uredi kodo]

Posesti[uredi | uredi kodo]

Obsežne posesti Ortenburžanov, ki so bili neposredni državni fevdi, so se nahajale v Zgornji Dravski dolini na Koroškem in na Kranjskem (Gorenjskem) in v Slovenski marki (Dolenjski in Notranjski). Na njihovih gradovih so bili grajski upravniki in ministeriali, ki se imenujejo po njihovih gospostvih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili leta 1263 ob delitvi posesti med Henrikom in Friderikom:

Na Koroškem:

Na Kranjskem:

  • Grad Kamen s štirimi kastelani – plemiči Ulrik in brat Markvard, Rudiger mlajši in Majnhard Ploz, ter dvanajst uradnikov iz Uradov,
  • Grad Čušperk,
  • Grad Ribnica ter vsa zemlja med Soro in Kolpo???,
  • Lipniški grad, in vso ozemlje med Kranjsko goro, tokom reke Sore in gradom Kamen,


Glej tudi[uredi | uredi kodo]