Erbergi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Erbergi so bili kranjska plemiška rodbina, ki je na Slovenskem bivala od zadnje tretjine 16. stoletja do 1847.

Zgodovinski pregled[uredi | uredi kodo]

Volbenk Danijel Erberg

Rodbina Erberg se je začela uveljavljati v 17. stoletju, izumrla v moškem kolenu 27. aprila 1847. Vsaj že v zadnji tretini 16. stoletja so bili Erbergi v Kočevju. Plemstvo, ki je še starejše, se je 5. maja 1668 znova potrdilo, 16. januarja 1714 se bili povzdignjeni v barone. Kranjski patricijat so dobili 16. februarja 1685, 1688 so prišli po nakupu v njihovo last posestva v Dolu in Sostrem. Dol je ostal v njihovi posesti do zadnjega Erberga. Kot navadni plemiči so se imenovali v lat. obliki »Erberus de Erberg«, po nakupu Dola in zlasti po pobaronjenju je prevladal priimek »Erberg«, ki se je vezal sedaj z nazivom dominija Dol (Freiherrn Erberg zu Lustthal und Osterberg). Adam Erberg, ki je umrl 1626 v Kočevju, je bil 1578 cesarski carinik (1782 so bile v dolskem arhivu še listine z njegovim imenom iz tega leta). Adamovega brata Alberta Janeza Erberga, ki je bil kočevski župnik, je 2. avg. 1638 ustrelil Fr. pl. Moscon, baje »iz verske vneme« (tako si je razlagal umor zapis Janeza Danijela Erberga v stari bibliji, ki je bila shranjena v Dolu). Gotovo je v Kočevju živel še Lenart Erberg, rojen okoli 1606, umrl 1691. Od 2. pol. 17. stoletja naprej se je skoraj iz vsake generacije kak član rodbine proslavil z javnim ali kulturnim delom. Franc Jakob Erberg rojen 1630 v Kočevju, umrl 20. jan. 1690 je študiral v Ingolstadtu in Gradcu, dosegel doktorat iz prava, postal odvetnik kranjskega deželnega sodišča (Schranne), deželni svetnik in vicedomski knjigovodja ter bil obenem od 27. febr. 1668–1688 rudarski nadzodnik, nekaj let tudi comes palatinus. Izmed nadzodnikov je bil prvi, ki je imel od 1674 pod svojo oblastjo vse rudnike kranjske dežele ter celjske in goriške grofije, izvzemši rudnik živega srebra Idriji. Bil je član plemiške bratovščine sv. Dizme. Janez Matevž Erberg rojen v Kočevju 1657, (sin L. Erberga) je postal kapucin in dobil ime pater Leonardus (novo mašo je imel v Kočevju 25. apr. 1683), a se poluteranil in živel v Nürnbergu, kjer je izdal več knjig, n. pr.: Christliche Labung oder frisches Trostwasser gezogen aus dem Brunnen der Augsburg. (1699); Monatlicher Italienisch-deutscher Commission und Faktor Spiegel (1702); Gramatica a la modo tedesco italiana? (1703). Janez Adam Erberg rojen v Kočevju, umrl 3. marca 1723 v Dolu, (sin L. Erberga), je študiral v Gradcu. Leta 1698 je postal glavni carinik (Oberaufschlageinnehmer) ter dobil 1714 obenem z bratom Danijelom baronstvo. Franc Mihael Erberg rojen 27. septembra 1679 v Ljubljani, umrl 25. marca 1760 v Ljubljani, (sin J.D. Erberga), je bil asesor. Janez Benjamin Erberg rojen 3. nov. 1699, umrl 15. okt. 1759, (sin J.D. Erberga) je postal jezuit, izstopil, postal pravni svetnik ter objavil 1716 v Ljubljani razpravo Anathema astronomico sciathericum. Wolf Adam Erberg rojen 23. okt. 1693, umrl 17. maja 1754 v Novem mestu, (sin J.A. Erberga), je študiral v Salzburgu bil asesor in od 1748 prvi okrožni glavar v Novem mestu. Njegov brat Maks Gotfrid Erberg rojen 12. okt. 1719, umrl 1. apr. 1760 je postal njegov naslednik. Anton Gothard Erberg rojen 5. maja 1700 v Ljubljani, umrl 25. maja 1755 v Novem mestu (sin J.A. Erberga) je dovršil v Rimu bogoslovje, postal župnik v Krškem in 6. febr. 1729 kanonik v Ljubljani ter bil 5. avg. 1741 potrjen za novomeškega prošta. Volbenk Danijel Erberg rojen 27. avg. 1714 v Ljubljani, umrl 7. avg. 1783 v Dolu, (sin F.M Erberga) je bil asesor in je prosil v Rimu za dovoljenje, da mu dovolijo čitati prepovedane knjige. V Dolu je na novo uredil park in stavbo. Ferdinand Benedikt Gabrijel Erberg rojen 16. marca 1722, umrl 3. jul. 1796 v Ljubljani, (sin F.M Erberga), je v Rimu dokončal teolške študije z doktoratom, posvečen v duhovnika 19. sept. 1744, je bil od 1746 ravnatelj v Gornjem Gradu, od 1751 župnik v Moravčah, od 1760 kanonik v Ljubljni. Jožef Ferdinand Erberg rojen 25. apr. 1795 v Ljubljani, umrl 27. apr. 1847 v Dolu (sin Jožefa Kalasanca Erberga), zadnji moški potomec rodbine, je študiral v Terezijanišču na Duaju, končal 1812 študij filozofije v 3. letniku in 1819 tretji letnik prava, postal v diplomatski službi legacijski svetnik, a se je po očrtovi smrti vrnil v Dol. Že 1839, ko je bil še v Kasselu, je bil član kranjske kmetijske družbe, 1846 je postal tudi pravi član zgodovinskega društva v Ljubljani.

Rodbinski arhiv[uredi | uredi kodo]

Arhiv in biblioteka Erbergov sta bili ob smrti zadnjega moškega potomca najbogatejši in najboljše urejeni takšni privatni zbirki na Kranjskem. Deloma rodbinske zveze, deloma nabirateljske vneme posameznih Erbergov, zlasti Jožefa Kalastina Erberga, so povzročile, da je bilo združeno v Dolu dragoceno gradivo različnih provenijenc (stari osterbergski arhiv; domači arhiv Erbergov; arhiv Gallenbergov; deli arhiva Strassoldov; ter druge razne pridobitve Jožefa Kalastina). Arhiv je imel izredno bogato zbirko starih listin od 1274 do 1600. Obsegal je razna pisma, rodovnike kranjskih plemiških rodov, dokumente, ki se tičejo cerkve, organizacije šol, deželne uprave, sodišč itd. Biblioteka je štela nad 7000 zvezkov, med katerimi je imela zbirka rokopisnih in tiskanih karnijolik Jožefa K. Erberga posebno vrednost. V času, ko je bil Dol last grofov Attemsov (sestra zadnjega Erberga, Antonija Erberg je bila poročena z Attemsom), sta prišla dolski arhiv in biblioteka polagoma v znanstveno evidenco, ker so dobili vanj vpogled razni interesenti, kakor n. pr. Bleiweis. To in ono se je sčasoma iz arhiva odstranilo. Po zaslugi grofa Žige Attemsa in Karla Dežmana je prišel 1880 precejšen del obeh zbirk za ceno 1.000 goldinarjev v last Deželnega muzeja v Ljubljani. Muzej je tako pridobil: vse arhivalno gradivo s korespondenco vred, razen pisem, ki jih je še Jožef Kalasanc Erberg označil za »obiteljska pisma«, vsa knjižnica Jožefa Kalasanca Erberga, rokopisna karnijolika, razen rokopisov pravne vsebine, ki jih je lastnik že prej obljubil Luschinu; tiskana Carniolica. Ostali deli biblioteke, kakor tudi vsi predmeti bogatega dolskega muzeja, ki ga je uredil Jožef Kalasanc Erberg, so se izgubili (ko so Attemsi Dol prodali, so si po vsej vrjetnosti več teh stvari obdržali, a vsaj nekatere prodali).[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU