Codelliji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grb rodbine Codelli

Codelliji so bili znana kranjska in goriška plemiška rodbina.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Rod baronov Codellijev izvira iz Italije, kjer so se uveljavili na kulturnem, vojaškem, političnem in na cerkvenem področju. V 16. stoletju so se naselili na Goriškem, kjer so jim priznali status starega italijanskega plemstva. Začetnik goriške veje je bil Andrej Codelli, ki se je v Gorico priselil iz Bergama. Imel je 5 sinov, Pavla, Dominika, Ivana, Petra in Lovrenca. Zadnji trije so padli kot junaški častniki v vojski cesarja Ferdinanda II.. Pavel in Dominik sta bila leta 1654 povzdignjena v viteški plemiški stan z naslovom von Sterngreif und Fahnenfeld. Dominik je imel dva sinova, Petra Antona, ki je bil začetnik ljubljanske veje Codellijev, in Avguština, ki je bil siromašen zdravnik v Gorici. Peter Anton je na Koroškem in v Ljubljani obogatel z železarstvom in z veletrgovino. Leta 1700 kupil graščino Turn, današnje Kodeljevo. Ker ni imel otrok, je svoje velikansko premoženje zapustil bratovemu sinu, ki se je prav tako imenoval Avguštin. Slednji se je proslavil kot soustanovitelj Goriške nadškofije. Leta 1749 ga je cesarica Marija Terezija povzdignila v dedni plemiški naziv baron.

Znani člani rodbine Codelli[uredi | uredi kodo]