Askvinci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Askvinci so bili pripadniki pomembne plemiške družine, ki je imela od srede 11. stoletja naprej in v začetku 12. stoletja velik vpliv v Savinjski krajini in Podravski krajini, prisotni pa so bili tudi na Kranjskem. Utemeljitelj te rodbine je bil Askvin, eden od odvetnikov Heme Selško-breške. Potomec Starkhand I. je bil okrog 1103 mejni grof v Savinjski krajini, potem pa je rodbina zaradi rivalstva s Spanheimi doživela naglo propadanje.

Vzpon Askvincev[uredi | uredi kodo]

Askvin je svojo kariero zgradil kot verjetni sorodnik Heme Selško-breške in kot njen odvetnik oziroma kot odvetnik njenega moža Viljema II.- in sicer za samostan Krka.[1][2][3] Po smrti Viljema II. in njegovih dveh sinov je ovdovela Hema del velike dediščine prepustila sorodnikom, med drugim tudi Askvinu.[2] Askvinska rodbina je imela v svojih rokah dele Savinjskega ozemlja [4] in tako je bil Askvinov vnuk Starkhand II. okrog leta 1103 mejni grof v Savinjski krajini,[5][6] že prej pa odvetnik krške cerkve.[7]

Zaton Askvincev[uredi | uredi kodo]

Za časa Starkhanda II. se je v nemških deželah med cesarjem in papežem vnel boj za investituro. V nasprotju s Spanheimi so se tedaj Askvinci znašli na udaru, saj so podpirali cesarjevo stran: posledice političnega preobrata so bile za njih najverjetneje katastrofalne- verjetno so izgubili skoraj celotno posest, ki naj bi jo prevzeli Spanheimi, zavezniki salzburškega nadškofa Konrada I.[8][9] Med drugim jih je Bernard Mariborski leta 1106 pregnal iz Dravske pokrajine.[10] Askvinci so se še nekaj časa obdržali na Kranjskem, kjer je deloval Starkhandov brat grof Wergand, ki je bil pred letom 1131 tudi odvetnik krške cerkve. [7] Wergand je imel sinove Henrika Prisa, Dietrika in Majnhalma ter hčero Hemo, ki je bila poročena z grofom Wolfradom.[11]

Askvinci in Celjski grofje[uredi | uredi kodo]

Starkhand II. in Wergand sta imela še brata grofa Ulrika.[7] Ker se Askvinci v 11. stoletju nahajajo približno na istem območju, kjer v 12. stoletju srečamo Savinjske oziroma Žovneške gospode, se zdi precej verjetna hipoteza o askvinskem poreklu Celjskih grofov[3] in po Kronesu naj bi bili Žovneški oziroma Celjski prav potomci leta 1103 poslednjič omenjenega askvinovca Ulrika, sina Starchanda II.[12]

Genealogija Askvincev[uredi | uredi kodo]

Askvin (okrog 1045)
 
 
 
Starkhand I.
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Werigand Starkhand II. Ulrik
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Henrik Pris Dietrik Majnhalm Hema
∞ grof Wolfrad
predniki
Celjskih grofov?

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Kos, M.(1902). Str. 87, 93.
  2. ^ 2,0 2,1 Fugger Germadnik, R. et al. (2001): Str. 11.
  3. ^ 3,0 3,1 Fugger Germadnik, R.(2006).Str. 4-5.
  4. ^ Orožen, J. (1971): Str. 224.
  5. ^ Kos, M. (1915). Str. xxxiii.
  6. ^ Kos, M. (1902). Str. xliv.
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 Kos, M. (1915). Str. xiii.
  8. ^ Komac, A. (2006). Str. 112.
  9. ^ Kos, M. (1915). Str. xv.
  10. ^ Curk, J. (1983). Str. 149.
  11. ^ Kos, M. (1915). Str. xiii, xli.
  12. ^ Orožen, J. (1971). Str. 114.

Viri[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]