Attemsi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Attemsi so bili predvsem v času baroka ena najvplivnejših plemiških rodbin na Štajerskem.

Rodbina izvira iz Furlanije, njihov rod pa se je začel razvijati v drugi polovici 12. stoletja na gradu Attimis pri Čedadu. Opravljali so pomembne službe na habsburškem dvoru in bili leta 1630 povzdignjeni v državne grofe Svetega rimskega cesarstva.

Attemsi na Slovenskem[uredi | uredi kodo]

Grof Ignacij Maria Attems je po letu 1687 deloval v Gradcu, tedanjem središču vojvodine Štajerske. Z nakupi gradov in posestev na spodnjem Štajerskem je postal eden vodilnih aristokratov v tem delu dežele. Pridobil je gradove Podčetrtek, grad Štatenberg, Hartenštajn, Pilštanj, Brežice, Brestanico in Slovensko Bistrico. Konec 17. stoletja je dal postaviti dvorec Štatenberg, baročno prezidal in umetnostno opremil pa je starejše gradove v Brežicah, Podčetrtku in Slovenski Bistrici.

Attemsi so bili vse do konca II. svetovne vojne tudi lastniki: dvorca Dornava, gradu Olimje, gradu Goričane in drugih.

Po II. svetovni vojni je bila večina njihovega premoženja nacionalizirana, nekaj članov rodbine pa pobitih.

Predstavniki rodbine[uredi | uredi kodo]

V zgodovino rodbine so se zapisali številni njeni člani, ki so se proslavili s svojimi deli:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]