Rodbina Berke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rodbina Berke
Berke grb.jpeg
Grb družine Berke - Berke Ambrus 1609. XII. 10. (Mathias II, Bratislava).
Priimek: Berke
Plemiški predikat: de Nagy-Barkócz / von Nagy-Barkócz / veliko-bakovski
Področje: Coat of arms of Hungary.svg Madžarska
Holy roman flag1806.png Sveto rimsko cesarstvo
Zastava Avstrijskega cesarstva Avstrijsko cesarstvo<
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Država danes: Zastava Madžarske Madžarska
Izvor: Coat of arms of Hungary.svg Madžarska
Obdobje obstoja: 17. - 20. stoletje
Najpomembnejši predstavnik: Peter pl. Berke

Jožef pl. Berke

Ferenc Xaver pl. Berke

Janos pl. Berke

Balaz pl. Berke

Rodbina Berke, je bila ogrska plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Družina je pripadnica starega madžarskega plemstva, saj se prvič omenjajo že leta 1290. Peter de Berke se omenja leta 1417, Berke Jakab pa leta 1427. Oba sta bila homo regius oz. kraljeva spremljevalca (madž. kiraly ember). Naselje Berkovci (Madžarsko: Berkehaza - kar pomeni hiša oz. naselje Berkejev) se v listinah omenja že leta 1499, čeprav Luthar in FLiszar trdita, da naj bi na območje Prekmurja prišli v času preganjanja vere (protireformacije). Plemiški status jim je potrdil Matija I, sveti rimski cesar oz. kot Matija II. madžarski kralj leta 1609 (listina je bila izdana 10. decembra v Bratislavi). Poleg Berke Ambrozija je z isto listnino bilo potrjeno plemsvu njegovima sorodnikoma Szelezen (lat. Železen) Gregorju in Štefanu. Bili so lastniki posestev v Moravcih, posestev v Sebeborcih in Sebeborskega marofa. Nato so se nastanili na svojem posestvu v Tešanovcih. Berke Peter je leta 1690 od Leopolda I. prejel v dar gospostvo Bakovci. Slovenska veja rodbine je izumrla v 20. stoletju, po moški liniji z Ladislavom von Berke-jem, ki je padel v II. sv. vojni 1941. leta. Po ženski liniji je slovenska veja rodbina izumrla leta 1936 z Ireno Berke, soprogo soboškega evangeličanskega seniorja Števan Kovatša. Drugi potomci rodbine še živijo na Madžarskem.

Družina Berke je v 19. stoletju v veliki meri vodila politično in versko življenje Prekmurja. Prvi pomembnejši predstavnik na zacetku 19. stoletja je bil Ferenc Berke (Ferenc Xaver Berke), evangeličanski duhovnik in senior, pisatelj ter sodnik županijske table v Železni županiji.

Drugi pomembnejši član družine je bil njegov nečak Ivan Berke, slovenski pisatelj in evangeličanski duhovnik v Križevcih ter dolgoletni senior. Rojen je bil leta 1814 in kar 72 let služboval v svoji fari vse do svoje smrti leta 1908. Imel je odločilno besedo pri šolskih zadevah in bil celo nekaj let predsedik odbora za šolstvo. Njegov oče Jozsef Berke, prav tako križevski duhovnik ter brat puconskega duhovnika Ferenca Berkeja je bil poslanec v madržarskem parlamentu. Znan predstavnik druge veje družine, ki je imela posesti v Medžimurju je bil Peter Berke, Legradski župnik, ter pisec znane kajkavske knjige Kinch oszebuni.

Brat Ivana Berkeja, Jozsef Berke je bil priznan odvetnik v Murski Soboti, vladni poverjenik, ter trikratni poslanec v madžarskem parlamentu. Skupaj s svojim sinom Mihaly Berkejem, Gezo Pinterjem in premožnim lastnikom Korone (kasnejšega hotela Dobray - današnje Zvezde) Mostom je ustanovil prvo banko v Murski Soboti: Mursko-soboško hranilnico. Njen delničar je bil tudi grof Szapary. Kasneje so, da bi pomirili strasti, ki so nastale med člani obeh družin (Berke in Most), saj nekateri člani družin niso prišli do pozicij v tej banki, ustanovili Hranilnico južnega dela Železne Županije.

Galerija[uredi | uredi kodo]


Viri[uredi | uredi kodo]

  • Düševni list: Prekmurja szvetszki evang. znameniti mozje: Berketova familia, 20. Maj 1926, Murska Sobota
  • Andrej Pavlič, Biografski podatki nekaterih osebnosti okraja Murska Sobota, Zbornik Soboškega muzeja, 2008
  • Vladimir Kalšan: Međimursko plemstvo: (XVII.-XIX. st.), Čakovec, Muzej Međimurja, 1999