Rodbina Keresztury

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rodbina Keresztury
Država Madžarska
Sveto rimsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo Avstrijsko cesarstvo<
Avstro-Ogrska
Mesto izvora Madžarska
Ustanovljeno13. stoletje
Razpad20. stoletje

Rodbina Keresztury (madž. Keresztúry) znana tudi pod imenoma Keresturi in Križevski je bila starodavna ogrska plemiška rodbina na območju današnjega Prekmurja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Družina Keresztury je ena izmed najstarejših prekmurskih plemiških družin, katere prve predstavnike zasledimo že v 13. stoletju, ko jih je ogrski kralj Ladislav IV. leta 1275 povzdignil v plemiški stan. Družina je imela posesti in podložnike na območju Železne in Zalske Županije, njihovi predstavniki pa so na začetku 18. stoletja prebivali v Bakovcih, Tišini in Krajni. V Bakovcih se je družina obdržala vse do 20. stoletja, ko je umrl poslednji moški potomec. Bili so tudi finančni podporniki samostanov, saj je Suzana pl. Berke roj. pl. Keresztury de Petrikeresztur, vdova po Petru pl. Berke, leta 1740 samostanu v Sveti Jeleni (Medžimurje) darovala 1000 forintov. O ugledu družine priča tudi to, da so imeli lastno družinsko grobnico v murskosoboški cerkvi. Družina Keresztury je bila v družinskih povezavah s plemiškimi družinami Batthyány, Niczky, Sibrik, Czigany, Berke, Troxar, Pisasichz, Rapossa, Vasdinnyei, Taba, Balogh itd..

Vidnejši predstavniki rodbine[uredi | uredi kodo]

Stolnica sv. Nikolaja v Murski Soboti v kateri so pokopani nekateri člani rodbine Keresztury

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vladimir Kalšan: Međimursko plemstvo: (XVII.-XIX. st.), Čakovec, Muzej Međimurja, 1999