Notranja Avstrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja

Notranja Avstrija (nemško Innerösterreich) je bil skupek habsburških dežel. Obsegala je dežele Štajersko, Koroško, Kranjsko in Avstrijsko primorje.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Tajni svet[uredi | uredi kodo]

»Tajni svet« nižjeavstrijskih centralnih oblasti (centralnih organov v Gradcu) je najvišji organ enak današnjemu državnemu zboru. Ima vlogo posvetovalnega in zastopniškega organa deželnega kneza. Sprva je brez trdnih pristojnosti in s spreminjajočim personalnim sestavom. Med leti 1639 in 1674 je sodna instanca najvišje funkcije – »tajni urad«. Ukinejo ga 1749.

Tajna vlada[uredi | uredi kodo]

»Tajna vlada« je druga najvišja instanca, na Štajerskem vrši nadzor nad sodstvom nad deželnoknežjimi mesti, trgi, uradniki in nadzira policijo, varnost in župnije.

Vodi dve upravi:

Leta 1746 je splošna uprava prenesena na tajni svet, obstaja še samo sodna funkcija tajne vlade.

Dvorni svet[uredi | uredi kodo]

Obstaja do 1578 leta. Zadolžen je za revizije pravd in državne zadeve.

Notranje avstrijska dvorna komora[uredi | uredi kodo]

Nastala je leta 1625 na podlagi združitve dvorne komore in graške »nižjeavstrijske« komore. Upravlja kameralno premoženje in finančne zadeve. 1709 je podrejena Dunajski dvorni komori, s tem pa izgubi nadzor nad nekaterimi gospodarskimi dejavnostmi kot recimo živim srebrom iz Idrije, carinami, mitninami, pristojbinami in domenami. Ukinjena je 1748 leta.

Dvorna pisarna[uredi | uredi kodo]

Skrbela je za poslovanje s spisi in akti. Vodil jo je dvorni podkancler. Ukinjena je bila 1619 leta. 1620 leta pa jo je zamenjalo notranjeavstrijsko odpravništvo dunajske dvorne pisarne.

Vojni svet[uredi | uredi kodo]

Obstaja od 1578 leta, ko je bila izvedena vojaška, obrambna reforma in je Avstrija dobila nadzor nad Vojno Krajino. 1709 je preimenovan v notranjeavstrijski vojni urad in podrejen dunajskemu dvornemu vojnemu svetu. 1744 je zamenjan z vojaškim direktorijem.

Urad dvornega poštnega mojstra[uredi | uredi kodo]

Dva poštna urada v Benetkah in Gradcu sta podrejena dvorni komori (računski kontroli). Podeljena je družini Paar v fevd, leta 1723 pa je podržavljen, v Gradcu pa je ustanovljena notranjeavstrijska višja poštna uprava, ki je bila 1743 podrejena Dunaju.

Notranjeavstrijska dvorna prokuratura[uredi | uredi kodo]

Ustanovljena leta 1571, podrejena graški dvorni komori. Veljal je kot odvetniška služba deželnega kneza. Kasneje je postala varuh deželnih koristi. Podrejeni so ji fiskali.

Seznam notranjeavstrijskih deželnih knezov v novem veku[uredi | uredi kodo]

  • Friderik III. (1463 - 90)
  • Maksimiljan I. (1493 - 1519)
  • Ferdinand (1521 - 64)
  • Karel II. (1564 - 90)
  • Ferdinand II. (1595 - 1637)
  • Ferdinand III. (1637 - 57)
  • Leopold I. (1657 - 1705)
  • Jožef I. (1705 - 11)
  • Karel IV. (1711 - 40)
  • Marija Terezija (1740 - 80)

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Spreitzhofer, Karl. Notranjeavstrijska centralna oblastva in uprava notranjeavstrijskih dežel do srede 18. stoletja.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]