Špital ob Dravi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°47′0″N 13°29′0″E / 46.783333°N 13.483333°E / 46.783333; 13.483333

Špital ob Dravi
Spittal an der Drau
Coat of arms of Spittal an der Drau
Špital ob Dravi is located in Avstrija
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Špital ob Dravi
Župan Gerhard P. Köfer (SPÖ)
Geografske značilnosti
Površina 4.851 km²
Nadmorska višina 560 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 15.555 (1 januar 2014)[1]
 - Gostota 3 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9800, 9701, 9702
Območna številka 4762
Spletna stran www.spittal-drau.at

Špital ob Dravi (nemško: Spittal an der Drau) je administrativno mesto istoimenskega okraja v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške. Geografsko je med območjem Lurnfeld in spodnjo dolino reke Drave. Mesto sestavlja sedem katastrskih občin (Katastralgemeinden): Amlach, Edling, Großegg, Molzbichl, Olsach, Spittal in St. Peter-Edling. Navkljub svojemu imenu je zgodovinsko jedro naselja nastalo na bregovih rečice Lieser, ki se v Dravo izliva južno od mesta. Zaradi uporavne delitve območja Großegg se Špital (Spittal) razteza do južne obale Milštatskega jezera.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mestna hiša

Prvi dokument, ki omenja naselje, datira v leto 1191, ko sta ortenburška grofa Hermann I and Otto II postavila bolnišnico (Spittl) in cerkev. Skupaj s posesti Ortenburžanov je leta 1418 Špital podedoval grof Herman II. Celjski. Celjski grofje, ki so bili leta 1436 povzdignjeni v državne grofe in kneze (Reichsgrafen), so izumrli, ko je zadnjega iz rodu kneza Ulrika II. Celjskega leta 1456 v Beogradu ubil Ladislav Hunyadi. Posestva Celjskih je na podlagi dedne pogodbe pridobil cesar Friderik III. Habsburški.

Prvi trg je bil zasnovan leta 1242, leta 1457 pa so prebivalci dobili pravico do svobodne izbire sodnika in svetovalcev.

Mesto sta v zgodovini uničila dva požara, leta 1522 in leta 1729. Špital je status mesta dobil pred več kot 750 leti.

Glavne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Grad Porcia
Molzbichl: oltar z nagrobnikom

V središču mesta je grad Porcia, ki je obravnavan kot eden najpomebnejših renesančnih gradov v Avstriji. Leta 1533 ga je v slogu italijanskega palazza zgradil Gabriel von Salamanca-Ortenburg (1489–1539), zakladnik svetorimskega cesarja. Med letoma 1662 in 1918 je bil rezidenca grofov iz italijanskega kraja Porcia. Danes gosti letne festivalske prireditve klasične gledališke komedije (Komödienspiele Porcia), v njem pa je tudi muzej lokalne zgodovine.

Nasproti gradu stoji mestna hiša, bivša renesančna palača plemiške rodbine Khevenhüller, zfrajena leta 1537.

Poznogotska katoliška župnijska cerkev Marijinega oznanjenja je bila zgrajena leta 1584 na temeljih iz 13. stoletja.

Spittl (bolnišnico), po kateri je mesto prejelo ime, je v bližini mosta čez rečico Lieser v 16. stoletju ponovno zgradil Gabriel von Salamanca. Leta 1919 je bila med potekom koroškega plebiscita začasni sedež koroške vlade. Od leta 1995 je v Spittlu srednja tehnična šola Fachhochschule.

Južno od mesta, v dolini reke Drave, leži vas Molzbichl, kjer so ostanki prvega koroškega samostana, ki ga je okrog leta 780 ustanovil bavarski grof Tassuki III in je bil opuščen v 10. stoletju. V bližini je majhen muzej, v katerem so razstavljeni mnogi arheološki predmeti koroškega izvora.

V Špitalu je največja avstrijska privatna zbirka železniških modelov.

Transport[uredi | uredi kodo]

Mesto ima železniško postajo na progi Tauernbahn med Beljakom in Salzburgom. Leži v bližini avtoceste A10 (Tauern Autobahn), hitre ceste (Bundesstraße) B99 Katschberg-Straße, ki vodi do prelaza Katschberg in B100 Drautal-Straße, ki vodi proti Lienzu na vzhodnem Tirolskem. Gondola pelje na bližnjo goro Goldeck (2.142 mnm).

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]