Bizeljsko

Bizeljsko
Bizeljsko Geografski položaj v Sloveniji
Koordinati: 46°0′56.9″N 15°41′24.98″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Spodnjeposavska regija
Pokrajina	Štajerska
Občina	Brežice
Nadmorska višina	177,9 m
Prebivalstvo
• Skupno	681
Časovni pas	CET (UTC+1)
• Poletje (DST)	CEST (UTC+2)
Poštna številka	8259 Bizeljsko
Zemljevidi	Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

cerkev svetega Vida obdana z vinogradi

Bizeljsko je vas v Občini Brežice. Je največje naselje po površini v občini. Sestavljeno je iz Spodnje in Zgornje Sušice ter več zaselkov med vinogradi nad ravnino ob reki Sotli. Naselje je agrarnega značaja, novogradnje so predvsem ob cesti Brežice - Bistrica ob Sotli. Celotno področje je vinorodno, kar dokazujejo griči, ki so posejani s številnimi vinogradi in samotnimi kmetijami.

Zgodovina

Ugodne fizične danosti so omogočile zgodnjo poselitev Bizeljskega. Pokrajina je bila poseljena že v kameni in v kovinskih dobah, o čemer pričajo mnoga arheološka najdišča na Kunšperku nad Orešjem: Sveta Marjeta, Kaštel, Straža idr. Ta hriboviti del Bizeljskega je tedanjim prebivalcem omogočal dokajšnjo varnost pred selitvami različnih roparskih plemen. Prav tako so iz prazgodovine najdeni halštatski obeski v današnji Vitni vasi.

Območje Bizeljskega je že v rimskih časih imelo pomembno obmejno lego, saj je po Sotli potekala meja med rimskima provincama Norik in Panonija. Tedaj je ob reki potekala prometna in trgovska pot, ki je povezovala pomembno rimsko pristanišče Neviodunum (Drnovo) in mesto Petovio (Ptuj). V 3. in 4. stoletju so čez Evropo proti zahodu potekale zelo intenzivne selitve različnih ljudstev, npr. Hunov, Gotov, Langobardov in Slovanov. V 7. in 8. stoletju so se ob Sotli za stalno naselili Slovani, ki so iz varnostnih razlogov poselili bolj gričevnat in hribovit svet. Slovani so kmalu (100-200 let) po naselitvi začeli prehajati pod politično oblast srednjeveške Nemške države (Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti). Ker pa je pretila neprestana nevarnost madžarskih vpadov, se je na reki Sotli utrdila vzhodna meja tega cesarstva. Nemški vladarji so velika posestva podarjali zvestim fevdalcem in s tem skušali dodatno zavarovati mejo. Tako je leta 1016 rimsko-nemški cesar Henrik II daroval trideset krajevnih hub (kmetij) med Savo, Savinjo in Sotlo (t.i. Savinjska marka) savinjskemu grofu Viljemu Brezeselškemu. Leta 1043 (ali 1042) je žena mejnega grofa Viljema I Hema Brezeselška (Sveta Ema Krška) zaradi svoje velike pobožnosti posest zapustila oz. podarila novoustanovljenemu ženskemu samostanu v Krki na Koroškem. Leta 1071 je bila ustanovljena krška škofija, zato posest in s tem območje današnjega Bizeljskega preide pod njeno oblast.

Kar 3011 prebivalcev Bizeljskega je nemški okupator v letih 1941 in 1942 po popisu v zbirnem taborišču na gradu Rajhenburg izgnal v Nemčijo, na njihove domove pa naselil nemške priseljence, največ iz Kočevskega in Besarabije. Kočevarji, prej navajeni dela v gozdu, niso znali obdelovati bizeljskih vinogradov, v katerih so zato povzročili precej škode. Ob koncu vojne so se skupaj z nemško vojsko umaknili v Avstrijo.

Prebivalstvo

Etnična sestava 1991:

• Slovenci: 647 (93,9 %)
• Hrvati: 12 (1,7 %)
• Albanci: 4
• Jugoslovani: 3
• Srbi: 1
• Neznano: 16 (2,3 %)
• Neopredeljeni: 4
• Regionalno opredeljeni: 3

Znamenitosti

• Cerkev svetega Lovrenca je župnijska cerkev, ki stoji na razglednem griču nad Bizeljskim in je srednjeveškega izvora, a je bila med leti 1725 do 1737 povsem prezidana. V njej sta baročni oltar in baročna prižnica. Od 8. septembra 1825 do 3. aprila 1827 je bil na Bizeljskem kaplan bl. Anton Martin Slomšek.
• Cerkev svetega Vida v zaselku Bošt
• grad Orešje, ki stoji v vasi Orešje, se v starih listinah prvič omenja leta 1404
• najmanjši hramček v Sloveniji v zaselku Bošt
• repnice - podzemni prostori, skopani v pesek, ki služijo za shranjevanje pridelkov
• gnezdišče čebelarja (Merops apiaster) je bilo dolga leta v peščenih stenah peskokopa v Župljeku edino gnezdišče te ptičje vrste v Sloveniji. Sedaj gnezdi tudi na drugih krajih.

Viri

• Metoda Kemperl, Nataša Šekoranja, Vlado Leskovar, Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije, Bizeljsko 2007. (COBISS)

Glej tudi

• Seznam naselij v Sloveniji

Zunanje povezave

• Bizeljsko - Dežela bizeljčana