Jože Toporišič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jože Toporišič
Jože toporišič.jpg  *
Jože Toporišič
Rojstvo 11. oktober 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})
Mostec
Smrt 9. december 2014({{padleft:2014|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (88 let)
Ljubljana
Državljanstvo Flag of Slovenia.svg Slovenija
Poklic jezikoslovec


Jože Toporišič [jóže toporíšič], slovenski jezikoslovec, * 11. oktober 1926, Mostec, Slovenija, † 9. december 2014, Ljubljana, Slovenija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo je obiskoval v Dobovi (1933–1938), tri razrede klasične gimnazije pa v Mariboru (1938−1941). Med drugo svetovno vojno je bil v taboriščih v Šleziji in na Poljskem (Strzyzów, Wrocław). Po koncu vojne je obiskoval gimnazijo v Brežicah, nato v Mariboru, kjer je v šolskem letu 1946/1947 maturiral na Prvi gimnaziji.

Po maturi se je vpisal na študij slavistike (slovenski jezik s književnostjo in ruski jezik s književnostjo) na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Kot štipendist Humboldtove ustanove je študiral eksperimentalno fonetiko v Hamburgu (1962/1963). Doktoriral je leta 1963 na FF v Ljubljani z disertacijo Nazorska in oblikovna struktura Finžgarjeve proze.

Predaval je predvsem na Filozofski fakulteti, kjer je vzgojil številne generacije slovenistov. Občasno je bil gost na drugih univerzah v Jugoslaviji (Zagreb, Zadar itd.) in po svetu (Chicago, Regensburg, Moskva, Celovec, Gradec, Varšava itd.).

Jože Toporišič je bil vodilni slovenski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in avtor številnih jezikoslovnih razprav in del (njegova bibliografija šteje blizu 1000 enot). Najpomembnejše delo je gotovo Slovenska slovnica, ki je prvič izšla leta 1976. Sodeloval je pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa.

Priznanja in nagrade[uredi | uredi kodo]

Leta 1994 je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, leta 2006 pa Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Prejel je še nagrade Univerze v Gradcu (1977), Kidričevega sklada (1979) in Mednarodnega društva za fonetične vede (1979).

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Pripovedna dela Frana Saleškega Finžgarja. V Ljubljani: Slovenska matica, 1964. (COBISS)
  • Slovenski knjižni jezik, 1-4. Maribor: Obzorja, 1965−1970.
  • Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 11976 (COBISS), 21984 (COBISS), 31991 (COBISS), 42000, 1. nat. (COBISS), 42000, 2. nat. (COBISS).
  • Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika. Maribor: Obzorja, 1978. (COBISS)
  • Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. (COBISS)
  • Portreti, razgledi, presoje. Maribor: Obzorja, 1987. (COBISS)
  • Družbenost slovenskega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. (COBISS)
  • Enciklopedija slovenskega jezika. V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1992. (COBISS)
  • Oblikoslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. (COBISS)
  • Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. (COBISS)
  • Jezikovni pogovori iz Sedem dni. Maribor: Pivec, 2007. (COBISS)
  • Stilnost in zvrstnost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]