Slovenska slovnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Slovenska slovnica je sistem pravil o jezikovnih sredstvih in njihovih odnosih v slovenščini.

Samostalnik[uredi | uredi kodo]

Samostalniku je v slovenščini mogoče določiti spol, sklon, število in sklanjatev.

Sklanjanje[uredi | uredi kodo]

V slovenskem sklanjanju se samostalniku dodajajo končnice (obrazila), sam samostalnik se le redko spremeni - to se zgodi na primer pri samostalniku pes (v rodilniku "psa", v dajalniku "psu"). Slovenščina pozna šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik tožilnik, mestnik in orodnik.
V slovenščini je osem sklanjatev: tri moške, tri ženske in dve srednji. Kam spada kateri samostalnik se najlažje določi po končnici samostalnika v rodilniku.
Za pomoč pri sklanjanju se ponavadi uporablja vprašalnice, na katere se odgovarja s samostalnikom v ustreznem sklonu.

Moške sklanjatve[uredi | uredi kodo]

Prva moška sklanjatev (-a)[uredi | uredi kodo]
Skloni Vprašalnice Sklanjanje (kamen)
1. imenovalnik kdo ali kaj? kamen
2. rodilnik koga ali česa? kamna
3. dajalnik komu ali čemu? kamnu
4. tožilnik koga ali kaj? kamen
5. mestnik o kom ali o čem? o kamnu
6. orodnik s kom ali s čim? s kamnom
Druga moška sklanjatev (-e)[uredi | uredi kodo]

V drugo moško sklanjatev spadajo moška imena, ki se končajo na samoglasnik - taka imena se vseeno še vedno lahko sklanjajo v prvi sklanjatvi.

Skloni Vprašalnice Sklanjanje (Miha)
1. imenovalnik kdo ali kaj? Miha
2. rodilnik koga ali česa? Mihe
3. dajalnik komu ali čemu? Mihi
4. tožilnik koga ali kaj? Miho
5. mestnik (pri) kom ali (pri) čem? (pri) Mihi
6. orodnik (s) kom ali (s) čim? (z) Miho
Tretja moška sklanjatev[uredi | uredi kodo]

V tretjo moško sklanjatev spadajo okrajšave in glasovi.

Skloni Vprašalnice Sklanjanje (NUK)
1. imenovalnik kdo ali kaj? NUK
2. rodilnik koga ali česa? NUK-a
3. dajalnik komu ali čemu? NUK-u
4. tožilnik koga ali kaj? NUK-a
5. mestnik (pri) kom ali (pri) čem? (pri) NUK-u
6. orodnik (s) kom ali (s) čim? (z) NUK-om

Ženske sklanjatve[uredi | uredi kodo]

1. ženska sklanjatev (-e)[uredi | uredi kodo]

Prva ženska sklanjatev vključuje samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico -e.

Skloni Vprašalnice Sklanjanje (žena)
1. imenovalnik kdo ali kaj? žena
2. rodilnik koga ali česa? žene
3. dajalnik komu ali čemu? ženi
4. tožilnik koga ali kaj? ženo
5. mestnik (pri) kom ali (pri) čem? (pri) ženi
6. orodnik (s) kom ali (s) čim? (z) ženo
2. ženska sklanjatev (-i)[uredi | uredi kodo]

Druga ženska sklanjatev obsega samostalnike ženskega spola, ki imajo v rodilniku končnico -i.

Skloni Vprašalnice Sklanjanje (vas)
1. imenovalnik kdo ali kaj? vas
2. rodilnik koga ali česa? vasi
3. dajalnik komu ali čemu? vasi
4. tožilnik koga ali kaj? vas
5. mestnik (pri) kom ali (pri) čem? (pri) vasi
6. orodnik (s) kom ali (s) čim? (z) vasjo
3. ženska sklanjatev[uredi | uredi kodo]

V tretjo žensko sklanjatev spadajo ženska lastna imena, ki se končajo na soglasnik.

Skloni Vprašalnice Sklanjanje (Ines)
1. imenovalnik kdo ali kaj? Ines
2. rodilnik koga ali česa? Ines
3. dajalnik komu ali čemu? Ines
4. tožilnik koga ali kaj? Ines
5. mestnik (pri) kom ali (pri) čem? (pri) Ines
6. orodnik (s) kom ali (s) čim? (z) Ines

Srednja sklanjatev[uredi | uredi kodo]

Navadna srednja sklanjatev (-a)[uredi | uredi kodo]

V navadno srednjo sklanjatev spadajo samostalniki srednjega spola.

Skloni Vprašalnice Sklanjanje (okno)
1. imenovalnik kdo ali kaj? okno
2. rodilnik koga ali česa? okna
3. dajalnik komu ali čemu? oknu
4. tožilnik koga ali kaj? okno
5. mestnik (pri) kom ali (pri) čem? (pri) oknu
6. orodnik (s) kom ali (s) čim? (z) oknom
Posebna srednja sklanjatev (-ega)[uredi | uredi kodo]

V posebno srednjo sklanjatev spadajo zemljepisna imena, ki so izpeljana iz pridevnikov.

Skloni Vprašalnice Sklanjanje (Krško)
1. imenovalnik kdo ali kaj? Krško
2. rodilnik koga ali česa? Krškega
3. dajalnik komu ali čemu? Krškemu
4. tožilnik koga ali kaj? Krško
5. mestnik (pri) kom ali (pri) čem? (pri) Krškem
6. orodnik (s) kom ali (s) čim? (s) Krškim

Glagol[uredi | uredi kodo]

Spreganje[uredi | uredi kodo]

Spreganje se, prav tako kot sklanjanje, v slovenščini opravlja z dodajanjem končnic (obrazil) k besedi, v tem primeru h glagolu.

Preteklik[uredi | uredi kodo]

Moški spol (on)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba (sem) se učil (sva) se učila (smo) se učili
Druga oseba (si) se učil (sta) se učila (ste) se učili
Tretja oseba se (je) učil (sta) se učila (so) se učili
Ženski spol (ona)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba (sem) se učila (sva) se učili (smo) se učile
Druga oseba (si) se učila (sta) se učili (ste) se učile
Tretja oseba se (je) učila (sta) se učili (so) se učile
[uredi | uredi kodo]

Sedanjik[uredi | uredi kodo]

Moški spol (on)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba se učim se učiva se učimo
Druga oseba se učiš se učita se učite
Tretja oseba se uči se učita se učijo
Ženski spol (ona)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba se učim se učiva se učimo
Druga oseba se učiš se učita se učite
Tretja oseba se uči se učita se učijo
[uredi | uredi kodo]

Prihodnjik[uredi | uredi kodo]

Moški spol (on)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba se (bom) učil se (bova) učila se (bomo) učili
Druga oseba se (boš) učil se (bosta) učila se (boste) učili
Tretja oseba se (bo) učil se (bosta) učila se (bodo) učili
Ženski spol (ona)[uredi | uredi kodo]
učiti Ednina Dvojina Množina
Prva oseba se (bom) učila se (bova) učili se (bomo) učile
Druga oseba se (boš) učila se (bosta) učili se (boste) učile
Tretja oseba se (bo) učila se (bosta) učili se (bodo) učile
[uredi | uredi kodo]

Glagolski vid[uredi | uredi kodo]

Obstajata dva glagolska vida: dovršnik in nedovršnik. Dovršnik je v uporabi pri glagolu, ki označuje zaključeno delo, dogajanje ali stanje (npr. naredil), medtem ko se nedovršnik uporablja pri kontinuiteti dela, dogajanja oziroma stanja (npr. delal).

dovršnik nedovršnik
prišel prihajal

Slovnični časi[uredi | uredi kodo]

Slovenščina loči štiri slovnične čase; predpreteklik, preteklik, sedanjik in prihodnjik. Predpreteklik je v splošni uporabi skoraj izginil.[1]

Prihodnjik in preteklik imata končnico -l, sedanjik pa končnico -i ali -je, odvisno od glagolskega vida. Predpreteklik se tvori z dodajanjem pomožnega glagola (biti) glagolu v pretekliku.

svetiti (3. os. ed.) predpreteklik preteklik sedanjik prihodnjik
glagol je bil svetil je svetil sveti bo svetil

Pridevnik[uredi | uredi kodo]

Pridevniki so besedna vrsta, ki dodajajo samostalniku, na katerega se nanašajo, lastnost. Slovenščina loči tri vrste pridevnikov: lastnostne, vrstne in svojilne.

Lastnostni (Kakšen?)[uredi | uredi kodo]

Lastnostni pridevniki poimenujejo lastnost predmeta, pojma oz. osebe.
Ta pes je kosmat.

Vrstni (Kateri?)[uredi | uredi kodo]

Vrstni pridevniki poimenujejo vrsto predmeta, pojma oz. osebe.
Ta žival se imenuje navadni jelen.

Svojilni (Čigav?)[uredi | uredi kodo]

Svojilni pridevniki poimenujejo lastnika predmeta oz. pojma.
Ta torba je Janezova.

Stopnjevanje[uredi | uredi kodo]

Pridevnike se stopnjuje, da se izrazitost lastnosti v pridevnikih med seboj primerja. Obstajajo tri stopnje pridevnikov: osnovnik, primernik in presežnik.

Obrazilno stopnjevanje[uredi | uredi kodo]

Obrazilno stopnjevanje se tvori s pomočjo pripone (-ši, -ji ali -ejši) in v presežniku še predpone naj-. Obrazilno se lahko stopnjujejo le lastnostni pridevniki.

zloben
zlobnejši
najzlobnejši

Opisno stopnjevanje[uredi | uredi kodo]

Opisno stopnjevanje se tvori s prislovoma bolj za primernik in najbolj za presežnik.

moder
bolj moder
najbolj moder

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]