Pavlova vas
Pavlova vas | |
|---|---|
 | |
  Pavlova vas Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°0′20.04″N 15°37′29.31″E / 46.0055667°N 15.6248083°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Posavska regija |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Brežice |
| Župnija | Pišece |
| Krajevna skupnost | Pišece |
| Prva omemba | ? |
| Površina | |
| • Skupno | 3,84 km2 |
| Nadm. višina | 450,2 m |
| Najvišja | 670 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 214 |
| • Gostota | 56 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 8255 Pišece |
| Zemljevidi | |
| Sosednji kraji | Pišece, Dednja vas, Blatno, Silovec, Osredek pri Podsredi, Podgorje pri Pišecah |
Pavlova vas je vas v Bizeljskem gričevju, v Občini Brežice. Spada h Krajevni skupnosti Pišece, cerkvenoupravno pa pod župnijo Pišece. Razloženo vas v severnem delu Bizeljskega sestavljajo gručasto jedro in okoliški razloženi zaselki Sveta Jedrt, Trebojnik, Ravne, Rigelj, Kobače in Jesenovec. V kmetijstvi prevladuje vinogradništvo, znane so pišečke marelice. V okolici vasi so obsežni gozdovi Orlice. Na zahodu se v ta predel zajeda dolina Suhodolskega potoka. Na zahodu je gozdnat, okoli 600 metrov visok hrbet Drenovec. V vasi je nekaj starih, etnološko zanimivih hiš in gospodarskih poslopij. Kašča, hišna številka 43, je iz srede 19. stoletje in je nadstropna gospodarska stavba z opasanim gankom in portalom v obliki jarma. Zanimiva je predvsem konstrukcija iz skrbno tesanih brun. Barokizirana cerkev sv. Jedrti stoji vrh razgledne vzpetine v istoimenskem zaselku. Kraj vasi ob Brežiško-Bistriški občinski meji stoji spomenik borcu Ivanu Kerinu, po rodu iz sosednjega Silovca, ki je bil zverinsko ubit 1. maja 1944. V Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz leta 1937 so poleg že navedenih zaselkov omenjeni še Goliše, Grič in Lipovec.
Od tod doma Jože Sušin (* 1922), strokovni pisatelj in pedolog.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Od jeseni 1942 do februarja 1944 so z manjšimi presledki taborile v gozdu Trebujeku (Trubjenku) kozjanske partizanske enote. Vaščani so jih preživljali, obveščali o sovražniku in doma zdravili ranjence. Kozjanska četa se je pod vodstvom Ivana Skrvače - Modrasa spopadla z nemško žandarmerijo, vermani in redno vojsko, pet dni kasneje pa se je spopadla v gozdu Drenovcu in Trebojniku hkrati s prvim udarnim zagorskim bataljonom s sovražnimi enotami, ki so imele 107 mrtvih. Jeseni 1944 so bile požgane 4 domačije.
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Število prebivalcev po letih:
Etnična sestava 1991:
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana, 1995. (COBISS)
- Krajevni leksikon Slovenije, Knjiga 3, DZS, Ljubljana, 1976. (COBISS)
- Krajevni leksikon dravske banovine, Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, Ljubljana, 1937. (COBISS)
- Interaktivni naravovarstveni atlas Arhivirano 2007-05-28 na Wayback Machine.
- Popis 2002
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Pavlova vas v Wikimedijini zbirki
