Krka, Avstrija (kraj)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 46°53′0″N 14°17′0″E / 46.883333°N 14.283333°E / 46.883333; 14.283333

Krka
Gurk
Coat of arms of Gurk
Krka se nahaja v državi Austria
Krka
Upravna delitev in vodenje
Država Zastava Avstrije Avstrija
Dežela Koroška
Okraj Šentvid ob Glini
Župan Siegfried Kampl
Geografske značilnosti
Površina 39,67 km²
Nadmorska višina 662 m  
Statistika prebivalstva
Prebivalstvo 1.249 (1 januar 2013)[1]
 - Gostota 31 preb/km²
Ostale informacije
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Poštna številka 9342
Območna številka 04266
Spletna stran www.gurk.at
Krka-bazilika
Sončna ura na baziliki

Krka (nemško Gurk) je kraj na avstrijskem Koroškem, v okrožju Sankt Veit an der Glan in ima 1249 prebivalci (stanje 1. januar 2013). Skozenj teče istoimenska reka Krka. Kraj je znan po bazilki svete Eme Krške (Heilige Hemma von Gurk).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Trg Krka je obdan s travniki, ki se nadaljujejo v gorski gozd in je središče malo naseljene doline Krke (Gurktals).

Občina je razdeljena na tri katastrske občine (Pisweg, Gruska, Gurk) in obsega naslednjih 22 mest (v oklepajih je število prebivalcev 31. oktobra 2011)[2]):

  • Dörfl (16)
  • Föbing (6)
  • Finsterdorf (9)
  • Gassarest (9)
  • Glanz (0)
  • Gruska (24)
  • Gurk (869)
  • Gwadnitz (39)
  • Hundsdorf (21)
  • Kreuzberg (9)
  • Krön (10)
  • Masternitzen (5)
  • Niederdorf (15)
  • Pisweg (104)
  • Ranitz (20)
  • Reichenhaus (44)
  • Straßa (16)
  • Sutsch (11)
  • Zabersdorf (18)
  • Zedl (9)
  • Zedroß (9)
  • Zeltschach (10)

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po popisu 2001 je imela Krka 1.311 prebivalcev, od katerih jih je imelo 99,0% avstrijsko državljanstvo. 94,6% prebivalstva je rimskokatoliške veroizpovedi, 1,5% je protestantske vere, 3,5% ni vernih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Današnje občinsko območje je bilo poseljeno že pred približno 2000 leti, vendar ni imelo posebnega pomena vse do priključitve Koroške Bavarski. Najstarejši dokument iz leta 831 omenja reko, salzburški grad Krka (Hof Gurk) pa leta 864. Leta 898 je cesar Arnulf Koroški, daroval Hemi Zwentibold velik del doline Krke, vključno s kmečkim posestvom Gurk, za katerega domnevajo da je danes Lieding (občina Strasbourg).

Leta 975 je cesar Oton II.,cesar Svetega rimskega cesarstva, dodelil pravico za ustanovitev samostana benediktink v Liedingu. Tega je ustanovila grofica Ema Krška 1043-1045 in zgradila tudi baziliko. Nekaj let po njeni smrti je bil samostan ukinjen, na njegovem mestu pa ustanovljena Krška. Krka je bila do leta 1787 sedež škofije, čigar sedež je danes v Celovcu.

Krka je dobila trške pravice v 13. stoletju, vendar vse do 18. stoletja to ni bila v pravem pomenu, saj ni imela niti grba niti pečata.

25. junija 1988 je katedralo obiskal in molil v kripti na grobu sv Heme Janez Pavel II.. Prvi obisk papeža v zgodovini Koroške je bil tudi medijski dogodek in je privabil več tisoč ljudi pred katedralo.

Krko je leta 1998 priznal Svet Evrope kot »evropsko občino«.

Bazilika[uredi | uredi kodo]

Nekdanja samostanska cerkev in bazilika, zdaj župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, je bila postavljena med letoma 1140 do 1200. Gre za romansko baziliko s 3 vzdolžnimi ladjami, oratorijem, prečno ladjo in 3 apsidami. Pod cerkvijo je kripta s 100 stebri. Dva mogočna zvonika s čebulastima kapama oklepata obokano preddverje, okrašeno s freskami. Gotsko obokana cerkvena notranjščina je bogato poslikana.

Partnerska mesta[uredi | uredi kodo]


Reference[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]