Župnija Bizeljsko
| Župnija Bizeljsko | |
|---|---|
_04.jpg) | |
| Država |  Slovenija |
| Sedež | Hribček 7 8259 Bizeljsko |
| Župnijska cerkev | Cerkev sv. Lovrenca, Bizeljsko |
| Posvetitev | sveti Lovrenc |
| Ustanovitev | 1787 |
| Veroizpoved | rimskokatoliška |
| Liturgični obred | rimski obred |
| Uprava | |
| Dekanija | Laško - Videm ob Savi |
| Škofija | Celje |
| Metropolija | Maribor |
| Vodstvo | |
| Škof | Maksimilijan Matjaž |
| Župnik | iz Župnije Dobova |
| Drugo | |
| Znani župljani | Anton Martin Slomšek |
| Sosednje župnije | Bistrica ob Sotli, Pišece, Kapele pri Brežicah |
| Splet | |
| Družbena omrežja | facebook.com |
Župnija Bizeljsko je rimskokatoliška teritorialna župnija Škofije Celje, del Dekanije Videm ob Savi.
Bizeljski župnik je od leta 2007 soupravljal tudi sosednjo Župnijo Kapele pri Brežicah, od 1. avgusta 2022 pa še drugo sosednjo Župnijo Pišece. 1. avgusta 2023 je Župnija Bizeljsko prišla pod soupravo Župnije Brežice.
Lega in opis[uredi | uredi kodo]
Župnija Bizeljsko na vzhodu sega do reke Sotle, na jugu in zahodu jo omejuje potok Dramlja, na severu pa grebeni Orlice. Z izjemo ozkega ravninskega pasu ob reki Sotli ter potokih Sušica in Dramlja prevladuje peščena in lapornata gričevnata pokrajina porasla z vinogradi, ki se proti severu postopoma dviguje v Orliško hribovje, z najvišjimi vrhovi čez 600 mnv. Župnija meri dobrih 30 km2 in ima okoli 1700 prebivalcev.
Župnijska cerkev sv. Lovrenca je zgrajena na osamelcu imenovanem Hribček (201 mnv) nad središčem vasi. Po okoliških gričih se nahaja še pet podružničnih cerkva. Ob poteh stojijo tudi številni križi in kapelice, ki označujejo tudi romarske poti proti bližnjim Svetim Goram.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Prednica današnje župnijske cerkve je bila prvotno podružnica pražupnije sv. Mihaela v Pilštanju in od leta 1394 Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami.[1] Od leta 1254 in ponovno od 1364 je fevdalne in cerkvene pravice na Bizeljskem uveljavljal Benediktinski samostan Gornji Grad. Leta 1461 je bila cerkev priključena novoustanovljeni Ljubljanski škofiji in bila šele leta 1787, v času jožefinskih reform, kot samostojna župnija priključena Lavantinski škofiji. Vikariat Bizeljsko s cerkvijo sv. Lovrenca se omenja že v 13. stoletju,[2] leta 1564 je bila ustanovljena posebna lokalija, ki je bila leta 1787 povzdignjena v samostojno župnijo s tedanjim imenom »fara sv. Lovrenca v Krajini«. Do 7. aprila 2006, ko je bila ustanovljena Škofija Celje, je bila župnija del Savskega naddekanata Škofije Maribor.
Blaženi Anton Martin Slomšek[uredi | uredi kodo]
Župnija je znana predvsem po blaženem Antonu Martinu Slomšku, ki je na Bizeljskem leta 1825 kot kaplan začel svojo duhovniško službo.[3]
Župnijsko glasilo[uredi | uredi kodo]
Novo občasno glasilo župnije Bizeljsko se imenuje Lovrenčev zvon.[4]
Sakralni objekti[uredi | uredi kodo]
| # | Slika | Cerkev | Kraj |
|---|---|---|---|
| 1. |  |
Cerkev sv. Lovrenca (župnijska) |
Bizeljsko |
| 2. |  |
Cerkev sv. Andreja | Dramlja |
| 3. |  |
Cerkev sv. Antona | Bukovje |
| 4. |  |
Cerkev sv. Duha | Dramlja |
| 5. |  |
Cerkev sv. Marije Magdalene | Orešje na Bizeljskem |
| 6. |  |
Cerkev sv. Vida | Bizeljsko |
Na področju župnije se nahaja tudi Grad Bizeljsko s kapelo sv. Hieronima.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado (2007). Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije. str. 27. COBISS 234350848.
- ↑ Gruden Josip (1908). Cerkvene razmere med Slovenci v šestnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije. str. 53. COBISS 2759873.
- ↑ Kemperl & Šekoranja 2007, str. 29.
- ↑ »Zahvalna maša za pet jubilejev«. 13. junij 2022. Pridobljeno 13. julija 2022.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kemperl, Metoda; Šekoranja, Nataša; Leskovar, Vlado (2007). Mejniki Bizeljskega: ob 270-letnici župnijske cerkve in ob 220-letnici samostojne župnije. COBISS 234350848.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 | Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |