Dvokrpi ginko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dvokrpi ginko
Fosilni razpon: jura-pliocen
Dvokrpi list ginka
Dvokrpi list ginka
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Ginkgophyta (ginko)
Razred: Ginkgoopsida
Red: Ginkgoales (ginkovci)
Družina: Ginkgoaceae (ginkovke)
Rod: Ginkgo (ginko)
Vrsta: G. biloba
Znanstveno ime
Ginkgo biloba
L.
Ginkgo biloba

Dvókŕpi gínko (znanstveno ime Ginkgo biloba) ali na kratko samo gínko je rastlina-drevo, ki je živi fosil saj so so ga našli že v čez 200 milijonov let starih fosilnih ostankih, kar daje vedeti, da je ta rastlina rasla že takrat, ko so nastali ti fosilni ostanki. Ginko spada med golosemenke, čeprav je ena izmed redkih rastlin brez njihovih očitnih znakov.

Domovina ginka je Kitajska. V naravi je skoraj izumrl, veliko pa ga gojijo v samostanskih in drugih vrtovih in parkih, zaradi njegove estetske in zdravilne vrednosti. Kitajci ginko imenujejo Ya Chio, kar pomeni drevo z račjimi nogami, ker njegovi pahljačasti listi spominjajo na račjo plavut. Latinsko in slovensko rodovno ime (sl. ginko oz. lat. Ginkgo) pa izhajata iz japonščine, kjer ga zaradi oblike in barve plodov imenujejo srebrna marelica – ginkyo. Vrstno ime (biloba, = dvokrpi) je dobil zato, ker so pahljačasti listi preklani na dva dela. V Evropske parke je ginko prišel že v 17. stoletju, za zdravljenje pa smo ga Evropejci začeli uporabljati šele pred približno 50 leti.

Zdravilnost[uredi | uredi kodo]

Razne pripravke in čaje iz listov ginkovih dreves so pripravljali in uporabljali v najstarejših civilizacijah Kitajske, Indije, Japonske, zadnje čase pa se vse bolj uporabljajo tudi v v Evropi in zlasti v ZDA, kjer je uporaba teh pripravkov dosegla prvo mesto med zelišči v letu 1997. Zdravila narejena iz ginka so uspešna za izboljšanju krvnega obtoka (v možganih, nogah, notranjem ušesu),pri izgubi spomina in miselnih sposobnosti in za izboljševanje stanja po prestani možganski kapi. V ljudski medicini se uporablja tudi pri odpravljanju glavobolov, migren, srčne aritmije, astme, predmenstrualnih težavah, bledosti, diareji, pri začetnih pojavih glaukoma in pri Alzheimerjevi bolezni. Mesnat semenski ovoj ženskih dreves gingka je strupen in se ne sme uporabljati surov niti posušen. Močno smrdi po masleni kislini (vonj po žarkem maslu). Jedrca semen so po okusu podobna pinjolam in se uporabljajo v kitajski kulinariki. Ginko je dandanes najbolj prodajano zdravilo rastlinskega izvora na svetu. Najpomembnejši uporabi sta pri stanjih, ki se nanašajo na delovanje možganov (spomin, miselna sposobnost, okrevanje po prestani kapi) in stanja, povezana s prekrvavitvijo nog (občasno šepanje in periferna arterijska okluzivna bolezen). Do sedaj se je uporabljal predvsem na starejši populaciji. Danes pa poskušajo dokazati tudi delovanje na mlajših ljudeh. Mehanizem delovanja izvlečka iz ginka še ni povsem znan. Šlo naj bi za povezavo s funkcijo žil: razširjanje žil, zmanšanje viskoznosti krvi, antioksidativno deloavnje in vpliv na nevrotransmiterje.[2]

Učinek izvlečka ginka na izboljšanje spoznavnih funkcij[uredi | uredi kodo]

Številne študije dokazujejo učinkovitost izvlečka ginka na izboljšanje miselnih sposobnosi starejše generacije ljudi. Odprta multicentrična raziskava na bolnikih, katerih povprečna starost je bila 65 let (št. bolnikov =99), je dala pomembne rezultate. Učinke zdravljenja so spremljali z merjenjem pojavnosti najpomembnejših simptomov Alzheimerjeve bolezni. Bolniki so jemali izvleček ginka 3-krat na dan. Po trimesečnem zdravljenju so se spoznavne funkcije bistveno izboljšale (izboljšan priklic besed, prepoznava besed, sposobnost razumevanja in sledenja navodilom za opravljanje nalog, večja koncentracija).[3] Jemanje izvlečka ginka (enkratno ali dolgotrajnejše) ni imelo pozitivnih zanesljivih učinkov na katerekoli od spoznavnih funkcij na zdrave posameznike v starosti do 60 let.[4]

Učinek izvlečka ginka na šumenje v ušesih in vrtoglavico[uredi | uredi kodo]

V odprti klinični raziskavi je sodelovalo 150 bolnikov starejših od 45 let. Rezultati so bili spremljani objektivno (testni listi za bolnika) in objektivno (elektronistagmografija, stabilometrija). Po treh mesecih so pri 96,6 % bolnikov izmerili izboljšanje šumenja v ušesih in pri vseh izboljšanje vrtoglavice. Popolno izboljšanje je bilo prisotno pri 39,7 %. Torej izvleček ginka znatno pripomore k odpravitvi šumenja v ušesih in vrtiglavice.[3]

Učinek izvlečka ginka na miselno sposobnost zdravih mladih ljudi[uredi | uredi kodo]

Ideja o izboljšanju miselnih sposobnosti na mladih ljude se zdi zelo privlačna, zato so se številni znanstveniki lotili študij na mladih zdravih prostovoljcih. V dvojno slepi raziskavi, kontrolirani s placebom, so enemu delu preiskovancev dajali enkratni visok odmerek izvlečka ginka (120 mg) ali placebo. Učinek tega odmerka so testirali 4 ure po aplikaciji. Drugi del pa je prejemal vsakodnevno dnevni odmerek izvlečka ginka (120 mg na dan) ali placebo 6 mesecev. Pri vseh prostovoljcih so tekom raziskave opazovali pozornost, epizodni in delovni spomin, načrtovnaje, razpoloženje ter prilagodljivost. Pri ljudeh, ki so vzeli enkartni odmerek izvlečka, se je po 4 urah izboljšala pozornost in prepoznava vzorcev v primerjavi z osebami, ki so prejemale placebo. Na delovni spomin, načrtovanje in razpoloženje pa ni bilo učinkov. Po 6 tednih terapije z ginkom ni bilo nobenih efektov na funkcije miselnih sposobnosti. Zaključimo lahko, da enkratni visoki odmerek izvlečka ginka pozitivno vpliva le na pozornost in prepoznavanje vzorcev. Na vse ostale miselne sposobnosti pa ni zaznanega nobenega vpliva. Prav tako ni učinka večtedenskega jemanja izvlečka, kar si lahko razlagamo z razvojem tolerance na učinke ginka pri zdravih mladih ljudeh.[5]

Stranski učinki in interakcije z zdravili[uredi | uredi kodo]

Izvlečki ginka vsebujejo snovi, ki povzročijo širjenje žil in povečajo pretok krvi skozi kapilare. Učinkovine iz ginka zavirajo receptorje za dejavnik aktivacije trombocitov in zmanjšajo strjevanje krvi, vendar pri raziskavah na zdravih ljudeh niso opazili kliničnega učinka. Pri sočasnem jemanju antikoagulantov (acetilsalicilna kislina, varfarin) in izvlečka ginka lahko pride do spontanih krvavitev. Ginko lahko vpliva tudi na učinke blokatorjev kalcijevih kanalčkov in sredstev za zniževanje krvnega tlaka. Pri jemanju moramo biti pozorni na ostala zdravila, ki jih sočasno jemljemo, saj izvleček ginka zavira citokrome P450 in glutation-S-transferazo.[6]

Sekundarni metaboliti[uredi | uredi kodo]

snovi v ginku

Najpomembnejši sekundarni metaboliti ginka so flavonoidi in terpeni. V njegovih listih so našli okoli 40 vrst flavonoidov, izmed katerih so najznačilnejše dimerne oblike, ki so po tej rastlini dobile tudi ime, npr bilobetin in ginkgetin. Med terpeni najdemo v ginku diterpene (ginkolid A, ginkolid B, ginkolid C) in seskviterpene (bilabolid). V listih ginka je le 0,1 do 0,9 % terpenov. V terapiji pa se uporablja obogatene standardizirane izvlečke, v katerih je 6 % terpenov in 24 % flavonoidov. Med sestavinami ginkovih listov velja omeniti še ginkolne kisline, ki lahko povzročajo alergije. Pri proizvodnji rastlinskih zdravilnih pripravkov te kisline odstranijo, tako da je njihova vsebnost manj kot 5 ppm. Na ameriškem tržišču, kjer se pripravki z ginkom, tako kot večina pripravkov iz zdravilnih rastlin tržijo kot prehranska dopolnila, večina pripravkov vsebuje več kot 500 ppm ginkolnih kislin, ena tretina pripravkov pa celo več kot 25.000 ppm. Poleg teh se v listih ginka nahaja še vrsta drugih neznačilnih snovi, ki jih najdemo tudi v drugem rastlinskem materialu: fitosteroli (sitosterol, stigmasterol), fenolne kisline (šikimna kislina, vanilinska kislina, p-kumarna kislina), sladkorji, polisaharidi, proteini...[2]

Ginko v umetniških upodobitvah[uredi | uredi kodo]

Ginko je upodobljen že v zelo starih umetniških upodobitvah na Kitajskih, Indijskih in Japonskih slikah ter poslikavah keramike, izdelkov iz gline, raznih uporabnih predmetov. V novejšem času so bili motivi ginkovih vej in listov ter plodov pogosto uporabljeni v arhitekturnih okraskih stila Secesija in Art Nouveau tako na fasadah kot tudi samostojnih izdelkih, zlasti vitraži in barvana stekla. Motiv je uporabljen tudi pri izdelavi raznega nakita in opreme javnih prostorov. Veliko teh motivov je uporabljenih v Pragi- npr.- [1].

Ginko v modi ženskih pričesk[uredi | uredi kodo]

Kitajske ženske višjega stanu so v časih velikih kitajskih dinastij imele oblikovane svoje razkošne pričeske v obliki listov dvokrpega ginka. Kadar niso imele dovolj svojih las, so morale zaradi mode uporabiti tudi lasne vložke in posebne igle za utrditev pričeske.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Sun (1998). Ginkgo biloba . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 11 May 2006. Naštet kot ogrožen (EN B1+2c v2.3)
  2. ^ 2,0 2,1 Kreft S: Zdravila z ginkom (Ginkgo biloba), Farmacevtski vestnik 2006; 57:219-222; http://www.sfd.si/pdf/FV3_2006.pdf
  3. ^ 3,0 3,1 Vitezič P.Bilobil - kakovostno, učinkovito in varno zdravilo. Farmacevtski vestnik 2006; 57:223-226; http://www.sfd.si/pdf/FV3_2006.pdf
  4. ^ Canter PH, Ernst E. Ginko biloba is not a smart drug: an updated systematic review of randomised clinical trials testing the nootropic effects of G. biloba extracts in healthy people. Hum Psychophramacol.2007 Jul; 22(5):265-78.
  5. ^ Elsabagh S, Hartley DE, Ali O, Williamson EM, File SE. Differential cognitive effects of Ginko biloba after acute and chronic treatment in healthy young volunteers. Psychopharmacology (Berl.).2005 May; 179(2):437-46.
  6. ^ Kac J, Mlinarič A. Pomembne interakcije nekaterih zdravilnih rastlin z zdravili. Zdrav vestn 2004; 73:667-71.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]