Križna jama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Križna jama
Burger KriznaJama 02.jpg
Križna jama - Beneški pristan
Zemljevid prikazuje lokacijo Križna jama
Križna jama
Geografski položaj
Lokacija Slovenija: med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto
Koordinate 45°44′39″N 14°27′52″E / 45.74417°N 14.46444°E / 45.74417; 14.46444Koordinati: 45°44′39″N 14°27′52″E / 45.74417°N 14.46444°E / 45.74417; 14.46444
Globina 32 m
Dolžina 8.273 m
Odkrita 1832
Geologija kraška jama, podzemna vodna jama
Vhodi 1
Dostop peš in s čolnom
Kataster načrt
Register e-kataster[1]
Podzemni otok v Križni jami

Križna jama leži v trikotniku med Loškim poljem, Cerkniškim poljem in Bloško planoto. Jama je med kraškimi jamami znana v svetovnem merilu zaradi podzemnih jezer. Le-teh je v Jezerskem in Pisanem rovu 22, skupaj z rovom Blata pa več kot 40. Jezera so nastala za sigovimi pregradami, katerih tvorbo pogojuje izločanje kalcita iz vode. Izredno počasi rastoče sigove pregrade (do 0,1 mm na leto) in njihova krhkost so glavna ovira za masovni turizem v jami ter za omejitev pri dnevnem turističnem obisku vodnega dela jame na 4 osebe. Glavno vodilo pri obisku jame je omejitev posledic turističnega obiska na sigovih pregradah na raven naravnega samoobnavljanja, kar vzdržuje Križno jamo med najbolj ohranjenimi turističnimi jamami v Sloveniji. Za turistični obisk je bila sicer jama urejena v 50. letih 20. stoletja, ko je zanjo skrbelo Turistično društvo Loška dolina. Kasneje jo je upravljalo Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Od 90. let 20. stoletja do danes zanjo zgledno skrbi Društvo ljubiteljev Križne jame.

Križna jama je bila prvič opisana leta 1832, vodni del, ki je tudi najlepši, pa so slovenski jamarji raziskali šele po letu 1926. Pri Kalvariji, ki je tudi najbolj markanten del Križne jame, se jama deli na severni rov Blata in severovzhodni Pisani rov. Glavnina rova Blata je zaradi skromnejših sigastih tvorb manj zanimiva, s kapniškimi oblikami je namreč bogat le njegov skrajni severni konec. Pisani rov, ki je dostopen samo s čolni, je zaradi podzemnih jezer in bogato zasiganih podornih dvoran bolj zanimiv. S strani se mu pridruži Matjažev rov z mogočnimi stebri kralja Matjaža. Konča se blizu največjega prostora v jami, Kristalne gore. Gorvodno nadaljevanje proti Bloški planoti ni raziskano, saj sta tako rov Blata in Pisani rov zasuta s podorom, izpod katerega priteka voda. Križna jama se dolvodno preko nad 124 m globokega sifona hidrološko nadaljuje v Novo Križno jamo. Povezava med jamama kljub mnogim poskusom v preteklosti še ni preplavana.

Zaledje podzemnega vodnega toka je okoliško hribovje, kar pojasni zelo stabilno temperaturo vode (okoli 8 °C), prenasičenost vode s kalcitom ter izredno čisto vodo ob običajnem ter nizkem vodostaju. Le ob visokem vodostaju, ko se gladina kraške vode dvigne, tečejo skoznjo deli potokov Farovščica in Bloščica. Ob teh dogodkih v jamo prihaja tudi onesnaženje z Bloške planote.

  • Trenutna dolžina jame: 8.273 m.
  • Globina: -32 m (brez globine sifona Kittlova brezna).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Križna jama (katastrska številka: 65)". e-kataster jam. Društvo za raziskovanje jam Ljubljana. Pridobljeno dne 28. avgust 2012. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Odlok o Notranjskem regijskem parku, občina Cerknica, 23.6.2002

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]