Pletna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pletna, v ozadju Blejski grad

Pletna je 7 metrov dolg in okoli 2 metra širok lesen čoln, ki ga krmar (plenar) stoje poganja z vesli. Ta vrsta plovila je zanimivost Blejskega jezera, njegova zgodovina pa naj bi segala že v 12. stoletje, ko so kmetje za zaslužek oziroma kompenzacijo davka prevažali potnike in romarje na Blejski otok.

To je leseno plovilo z ravnim dnom na premcu se špičasto zaključi, na krmi pa je razširjeno z značilnim pragom, ki potnikom omogoča vstopanje na pletno. Čoln se poganja s posebno tehniko ti.: »Stehrudder tehnik« se pravi stoje.

Ime pletna so naši predniki povzeli po nemški besedi »plateboot«, ki pomeni čoln z ravnim dnom. Pletne tako še danes plujejo po jezeru s popolnoma ravnim dnom brez gredlja. Lastnikom in prevoznikom pa domačini rečejo čolnarji in ne pletnarji.

Pravice za lastništvo pletne in za prevoz po jezeru so bile podeljene v času vladavine cesarice Marije Terezije in sicer kmetom, ki so dobili dodeljeno slabšo obdelovalno zemljo. Po večini so ti izhajali iz vasice Mlino na jugovzhodni obali Blejskega jezera. Okrog 19 družin je imelo pravice, ki so prehajale iz roda v rod do današnjih dni. Danes je v jezeru 22 pleten in čolnarji delujejo znotraj čolnarskega združenja Mlino, ki je moderna oblika ceha. V okviru združenja veljajo pravila, ki se jih lastniki pleten po večini držijo in spoštujejo.

Pletna in v ozadju Blejski otok

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]