France Gorše

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Franc Gorše
France Gorše 1937.jpg
Rojstvo 26. septembra 1897
Zamostec, Avstro-Ogrska
Smrt 2. avgusta 1986
Golnik, Jugoslavija
Narodnost Zastava Slovenije slovenska
Poklic kipar  *
Starši Martin Gorše
Marjeta Gorše (rojena Brinšek)
Sorodniki Martin Gorše (brat)
Branko Gorše (brat)

France Gorše, slovenski kipar, * 26. september 1897, Zamostec, † 2. avgust 1986, Golnik.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v družini knjigoveza Martina in gospodinje Marjete Gorše rojene Brinšek kot 7. od 12-tih otrok. Obiskoval je ljudsko šolo v Sodražici (1908-1912) in Umetno-obrtno šolo v Ljubljani pri prof. Alojziju Repiču (1912-1914). Med 1. svetovno vojno je bil avstrijski vojak na italijanski fronti, nazadnje v okolici kraja Pordenone (pokrajina Pordenone). Leta 1920 se je vpisal na Likovno akademijo v Zagrebu. Študiral je pri profesorjih Rudolfu Valdecu, Robertu Frangešu in Ivanu Meštroviću, pri katerem je 1925 z odliko diplomiral. Po diplomi je veliko potoval (Benetke, Padova, Milano, Firence, Rim in Praga) in se še istega leta preselil k bratu Martinu kaplanu v Dolnjih Vremah. Med leti 1926-1928 je živel v Trstu, nato pa se je preselil v Gorico kjer si je uredil atelje, nato pa 1931 v Ljubljano, kjer je ostal do 1945. Leta 1934 je bil izvoljen za tajnika Društva slovenskih likovnih umetnikov. Leta 1936 je bil ob uredniku Malešu med ustanovitelji revije Umetnost. Med 2. svetovno vojno je v Ljubljani odprl privatno umetnostno šolo. Med njegovimi učenci so bili med drugimi tudi: Drago Tršar, Marijan Tršar, Bogdan Borčič in Milan Bizovičar. Leta 1945 se je preselil nazaj v Trst, kjer je poučeval na slovenski gimnaziji. Leta 1952 se je preselil v Združene države Amerike in sicer sprva v Cleveland, nato pa v New York. V ZDA je preživel skoraj dve desetletji, nato pa se je leta 1971 vrnil nazaj v Slovenijo. Zaradi odpora tedanjega režima, ki je preprečil tudi že pripravljeno monografsko razstavo v Kostanjevici, pa ni želel veliko delovati v Ljubljani, zato se je kot upokojenec 25. maja 1973 naselil v Svečah v Rožu na Koroškem. Leta 1974 je v novem bivališču odprl atelje, naslednje leto pa stalno zbirko svojih del.[1]

V oporoki je Slovenskemu prosvetnemu društvu Kočna v Svečah zapustil celotno svojo galerijo s kulturnim parkom.[2] Več njegovih kipov je v zbirki Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Leta 1997 je Pošta Slovenije izdala poštno znamko (za 80 SIT) z motivom njegovega kipa Kmetica.

Dela[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.
  2. ^ Slo.at - France Gorše
  3. ^ Bogo Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 25-48 (Ljubljana, 2006), 12.
  4. ^ "Ljubljana - Spomenik slavistu Ivanu Prijatelju". Register nepremične kulturne dediščine. Pridobljeno dne 18. septembra 2012.