Ruska kapelica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ruska kapelica
Ruska kapelica (januarja 2011)
Ruska kapelica (januarja 2011)
Zemljevid Slovenije z označeno lego
Zemljevid Slovenije z označeno lego
Lega v Sloveniji
Legaob cesti čez Vršič
Občina Kranjska Gora
Koordinati46°26′33.28″N 13°46′3.82″E / 46.4425778°N 13.7677278°E / 46.4425778; 13.7677278Koordinati: 46°26′33.28″N 13°46′3.82″E / 46.4425778°N 13.7677278°E / 46.4425778; 13.7677278
Zgrajeno1916
Obnovljeno2005
RKD št.855 (opis enote)[1]
Razglasitev NSLP1. februar 1985

Ruska kapelica je kapelica, postavljena kot kapela za vojne ujetnike iz Ruskega imperija, ki so gradili cesto na Vršič. Naknadno je postala spominski objekt za žrtve, ki jih je kasneje zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Kapelica sv. Vladimirja je urejena v pravoslavnem slogu, ki izraža vero vojakov, ki so preminili vzdolž ceste. Leseno kapelo so dokončali v prvi tretjini januarja 1916, gradnja pa se je začela 1915.[2] Od njej je tudi spominski grob vojaka Petra Polovčeva. Spomenik na grobu je v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije« in je bil postavljen šele kasneje med 1937 in 1938.[2]

Natančno število umrlih med gradnjo ceste čez prelaz ni znano, ocenjuje se, da je umrlo od 170 do 300 vojnih ujetnikov (večji del iz Ruskega imperija, del pa iz Srbije, Italije in Črne gore) in od 10 do 80 avstro-ogrskih vojakov.[2] Samo 8. marca 1916 je v enem plazu umrlo 110 ujetnikov in 7 avstro-ogrskih stražarjev.[3][4]

Ruska kapelica je vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije in je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ruski vojni ujetniki in avstro-ogrski stražarji pred kapelico leta 1916

V začetku leta 1915 je Kranjska gora postala pomembna strateška točka zaradi Soške fronte, ki se je pojavila med Avstro-Ogrsko in Italijo na reki Soči. Zaradi tega je vojska Avstro-Ogrske ukazala nujno izgradnjo ceste prek prelaza Vršič, ki bi povezala dolini rek Soče in Save. Cesta je bila nujna za hitrejši prehod avstrijskih enot in vojaške opreme prek prelaza. Za izgradnjo ceste so uporabili ruske vojne ujetnike. Gradnja se je pričela maja 1915 in pri sami gradnji je sodelovalo okoli 10.000 ruskih in drugih vojaških ujetnikov. Ocenjuje se, da je med samo gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 vojnih ujetnikov in od 10 do 80 avstro-ogrskih vojakov, ki so stražili ujetnike. Samo plaz 8. marca 1916 je zahteval 110 žrtev med ujetniki in 7 avstro-ogrskih stražarjev. Kapelica je bila postavljena že pred plazovi za zagotavljanje duhovne oskrbe pravoslavnih ujetnikov v skladu z vojnim pravom, vendar se je kasneje pogosto širil mit, da je bila postavljena v spomin umrlim v plazovih.[2]

Po vojni se je z leti vedno bolj poudarjala prisotnost ruskih ujetnikov, ostali narodi, ki so bili med umrlimi ujetniki pa so bili pozabljeni (Italijani, Srbi, Črnogorci).[2] Podobno se je izraz »ruski ujetniki« začel enačiti z Rusi, čeprav se nanaša na ujetnike iz Ruskega imperija, katerega vojsko je sestavljalo še mnogo drugih narodov (Ukrajinci, Belorusi, Gruzinci, Tatari in drugi).[2] Poudarjanje Rusov je dodatno okrepila postavitev grobnice vojaka ob kapelici z napisom »Sinovom Rusije« več kot tri desetletja po njeni izgradnji.[2]

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Kapelica je zgrajena iz lesa na kamnitih temeljih. Okoli osrednjega dela se ob straneh nahajata dve kupoli. Kupoli ste narejeni v značilnem baročnem stilu za cerkve v Rusiji. Z leve strani kapele se nahaja grobnica žrtev (simbolni grob), katerim je posvečena kapelica. Nad grobnico je postavljen spomenik v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije«. Napis uporablja rusko cirilico kot je bila v uporabi pred 1918. Spomenik je grobnica (kostnica), ki jo je v letih 1937–38 postavil stavbenik Josip Slavec.[5] Izvor kosti v grobnici ni znan, saj so bile prinešene iz neznane lokacije.[2]

Lokacija kapelice[uredi | uredi kodo]

Ruska kapelica je locirana v gozdu, na petem kilometru ceste Kranjska gora - Vršič na nadmorski višini 1.100 m. Okolica kapelice je ograjena in urejena s potkami in klopmi. Neposredno zraven grobnice se nahaja manjši vodni izvir, tako da po dvorišču pred kapelico teče potoček. Na nasprotni strani ceste je urejen parkirni prostor namenjen obiskovalcem kapelice. Samo nekaj sto metrov pred kapelico se ob cesti nahaja planinska postajanka Mihov dom.

Ruska cesta[uredi | uredi kodo]

V spomin graditeljem ceste je bila leta 2006 cesta poimenovana v Rusko cesto. Cesta še danes služi prometu, saj je pomembna povezava med Kranjsko goro in Bovcem. Cesta je asfaltirana, medtem ko so vsi ovinki na cesti tlakovani in oštevilčeni. Vsako prvo nedeljo v septembru poteka po cesti mimo kapelice kolesarska prireditev Juriš na Vršič.[6]

Slovesnost[uredi | uredi kodo]

Ruski predsednik Vladimir Putin na slovesnosti ob stoletnici kapelice 30. 7. 2016

Društvo rusko slovenskega prijateljstva vsako leto organizira spominsko slovesnost ob kapelici. Slovesnosti se udeležujejo tudi predstavniki ruske države, tako se je slovesnosti leta 2015 udeležil takratni ruski premier Dimitrij Medvedjev.

Leto kasneje, ob jubilejni stoti obletnici postavitve kapelice, pa je prisostvoval predsednik Ruske federacije Vladimir Putin.[7] Obisk je bil kontroverzen, saj je 2014 Rusija okupirala ukrajinski polotok Krim, politično in vojaško podpirala separatiste v vojni v Donbasu in bila obtožena vmešavanja v predsedniške volitve v ZDA.[8] Ukrajinski veleposlanec v Sloveniji, Mihajlo Brodovič, je obisk komentiral negativno in dodal, da »gre za še en ruski poskus privatizacije spomina na umrle ujetnike (različnih narodnosti) ter jih priključiti ti. "ruskemu svetu"«.[9] Ukrajinci v Sloveniji so na dan obiska izvedli protest.[10] Deset protiprotestnikov pa je prišlo izrazit podporo Putinu.[11] Novinar Branko Soban, poznavalec Rusije, je obisk označil kot hudo politično napako, saj naj bi legitimiral Putinovo agresorsko politiko.[12]

Soban je po ruski invaziji na Ukrajino 2022 predlagal, da se kapelica glede na številne Ukrajince, ki so bili del ti. »ruskih ujetnikov« iz pietete do Ukrajincev preimenuje v Ukrajinsko kapelico.[13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 855«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 Košir, Uroš (1. januar 2022). »Ruska kapelica in grob neznanega ujetnika med mitom in resnico«. Kronika (Ljubljana). Zveza zgodovinskih društev Slovenije. str. 375–386. COBISS 115691267. Pridobljeno 4. februarja 2024.
  3. Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 88.
  4. Franc Uran, "Kako se je delala cesta na Vršič", Planinski vestnik, XIII/1957, s.151-163
  5. Nadbath, Barbara; Mlekuž, Dimitrij; Boštjančič, Janko, ur. (2018). Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju (PDF). str. 109.
  6. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. avgusta 2016. Pridobljeno 23. junija 2016.
  7. »Reportaža s Putinovega obiska ali najdaljši dan pod Vršičem«. MMC RTV-SLO. 31. julij 2016. Pridobljeno 31. julija 2016.
  8. »Putin cannot escape controversy even in remote Slovenian chapel«. The Irish Times (v angleščini). Pridobljeno 4. februarja 2024.
  9. Brodovič, Mihajlo (22. julij 2016). »My personal perception of Putin's visit to Slovenia«. slovenia.mfa.gov.ua. Ukrajinska ambasada v Republiki Sloveniji. Pridobljeno 4. februarja 2024.
  10. »Russia's Putin Visits Slovenia Amid Simmering Tensions With West«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 30. julij 2016. Pridobljeno 4. februarja 2024.
  11. »V gozdu so se skrivali pripadniki specialnih enot z avtomatskim orožjem«. siol.net. Pridobljeno 4. februarja 2024.
  12. »Branko Soban, Sobotna priloga: Ukrajinska kapelica«. Domovina. 30. julij 2022.
  13. »Ukrajinska kapelica«. Delo.si. 30. julij 2022.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]