Alpska konvencija
Alpska konvencija je mednarodna pogodba za varstvo naravne dediščine in trajnostni razvoj v Alpah. Alpska konvencija je pogodba za zaščito določenega ozemlja – alpskega loka. Cilj Alpske konvencije je dolgoročno ohranjanje naravnega alpskega ekosistema in trajnostni razvoj ter varovanje gospodarskih interesov alpskega prebivalstva. Konvencija izhaja iz dejstva, da lahko naraščajoče človekovo izkoriščanje prostora vse bolj ogrozi alpski svet in njegovo ekološko vlogo, pri tem pa le usklajevanje gospodarskih interesov z ekološkimi zahtevami lahko prepreči škodo, ki bi jo morebiti odpravili ali omilili le z izredno velikimi stroški in zapravljanjem časa.
Na podlagi teh ugotovitev so se države Alpskega loka prvič sestale decembra 1989 v kraju Berchtesgaden in se dogovorile, da bodo sklenile Konvencijo za varstvo Alp, ki je začela veljati novembra 1995. Sedež Stalnega sekretariata je v Innsbruck-u (Tirolska) in izpostava v mestu Bolzano/Bozen (Južna Tirolska).
Okvirna konvencija je bila sprejeta s strani Evropske unije in osmih držav pogodbenic (Avstrija, Nemčija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Slovenija in Švica). Alpska konvencija je bila podpisana leta 1991 in jo sestavljajo Okvirna konvencija, protokoli in dve deklaraciji. V veljavo je stopila leta 1995 in prispeva k ohranjanju kvalitet in posebnih značilnosti Alp, ne ozirajoč se na državne meje ter spodbuja mednarodno sodelovanje.
[uredi] Podpisnice konvencije
[uredi] Geografsko območje Alpske konvencije
Geografsko območje Alpske konvencije obsega 190.959 km², površje na katerem leži 5867 občin (podatek iz januarja 2008). Alpski lok, kot je definiran s strani Alpske konvencije, se razprostira preko 1.200 km, čez osem držav, z najširšim delom med Bavarsko in severno Italijo, ki je širok 300 km. V območje Alpske konvencije sta prav tako vključeni ozemlji Monaka in Liechtensteina. Ozemlji Avstrije in Italije predstavljata več kot 55 % območja Alpske konvencije. Skupaj z območjem Alp v Franciji, te tri države predstavljajo tri četrtine območja Alpske konvencije. Glede na podatke iz leta 2007, se je število prebivalcev tega območja približevalo 14 milijonom [1].
[uredi] Institucije Alpske konvencije
[uredi] Alpska konferenca
Alpska konferenca je politični organ odločanja Alpske konvencije. Člani Alpske konference so ministri alpskih držav. Alpska konferenca zaseda praviloma na vsaki dve leti pri predsedujoči pogodbenici (posamezna država po sistemu rotacije predseduje Alpski konvenciji dve leti). Zasedanj Alpske konference se kot opazovalci lahko udeležijo: evropska društva s predstavniki iz gorskih območij, Delovni skupnosti Alpe Adria in Arge Alp, mednarodne nevladne organizacije npr. CIPRA International, Club Arc Alpin, COTRAO – delovna skupnost Zahodnih Alp, Euromontana, FIANET, mednarodni izvršni odbor ALPARCa (Mreža zavarovanih območij), IUCN, predstavniki programa Evropskega teritorialnega sodelovanja Alpski prostor, Pro Mont Blanc, Združeni narodi ter njihove posebne organizacije UNEP in ISCAR. Naslednja Alpska konferenca bo potekala marca 2011 na Brdu pri Kranju v Sloveniji.
- I. Alpska konferenca: Berchtesgaden, Nemčija – 1989
- II. Alpska konferenca: Salzburg, Avstrija – 1991
- III. Alpska konferenca: Chambéry, Francija – 1994
- IV. Alpska konferenca: Brdo, Slovenija – 1996
- V. Alpska konferenca: Bled, Slovenija – 1998
- VI. Alpska konferenca: Luzern, Švica – 2000
- VII. Alpska konferenca: Merano/Meran, Italija – 2002
- VIII. Alpska konferenca: Garmisch-Partenkirchen, Nemčija – 2004
- IX. Alpska konferenca: Alpbach, Avstrija – 2006
- X. Alpska konferenca: Evian, Francija – 2009
- XI. Alpska konferenca: Brdo pri Kranju, Slovenija – 2011
[uredi] Stalni odbor
Stalni odbor je izvršilni organ Alpske konference. Sestavljajo ga delegacije vseh držav pogodbenic, ki zagotavljajo, da se izvajajo določila in zasledujejo cilji Alpske konvencije. Sestaja se dvakrat letno: nazadnje se je sestal v Innsbruck-u leta 2010, naslednja seja Stalnega odbora pa bo tik pred Alpsko konferenco, marca 2011, na Brdu pri Kranju. [2].
[uredi] Odbor za preverjanje
Odbor za preverjanje izvajanja Alpske konvencije je organ, ki preverja, ali se v praksi izvajajo obveznosti in zaveze, ki izhajajo iz Alpske konvencije. Pogodbenice morajo vsaka štiri leta predložiti poročilo o upoštevanju Alpske konvencije in njenih protokolov. Prvo poročilo je bilo sprejeto na X. Alpski konferenci (marec 2009). [3].
[uredi] Stalni sekretariat
Kot podpora izvajanju pogodbe, ki pokriva območje Alp, deluje Stalni sekretariat Alpske konvencije, ustanovljen leta 2003, z glavno pisarno v Innsbruck-u, v Avstriji in izpostavo v mestu Bolzano/Bozen, v Italiji. Poleg teh dveh, deluje še Pisarna za zavarovana območja, ki ima sedež v Chambéry-u, Francija. Vloga stalnega sekretariata je podpora organom Alpske konvencije, zagotavljanje strokovne, logistične in administrativne pomoči ter pomoči državam pri izvajanju dejavnosti, ki jih zahteva Alpska konvencija in njeni protokoli. Sekretariat vodi generalni sekretar Marco Onida, njegova namestnica pa je Regula Imhof.[4].
[uredi] Delovne skupine in platforme
Stalni odbor odloča o ustanovitvi delovnih skupin povezanih s tematikami, ki se mu zdijo pomembne za zagotavljanje trajnostnega razvoja v Alpah. Trenutno deluje osem delovnih skupin in platform:
- Delovna skupina za promet [5].
- Delovna skupina za UNESCOvo svetovno dediščino [6].
- Platforma za naravne nesreče [7].
- Platforma za ekološko omrežje [8].
- Ekspertna skupina za pripravo Poročila o stanju Alp [9].
- Platforma za upravljanje voda v Alpah [10].
- Platforma “veliki plenilci” [11].
- Delovna skupina “Demografija in zaposlovanje” [12].
[uredi] Podpisovanje in ratifikacija Okvirne konvencije in njenih protokolov
Prvo srečanje zainteresiranih držav je potekalo v kraju Berchtesgaden, decembra 1989. Okvirna konvencija je bila podpisana s strani Avstrije, Nemčije, Francije, Italije, Liechtensteina in Švice, dne, 7 novembra 1991. Slovenija je konvencijo podpisala 29 marca 1993, Monako pa 20 decembra 1994. Pogodba je bila v različnih državah ratificirana med leti 1994 in 1999 [13]. Sledi kratek pregled stanja podpisov pogodbe in ratifikacij po posameznih državah:
- Avstrija: ratifikacija februarja 1994, začetek veljavnosti 6. marca 1995
- Švica: ratifikacija 16. decembra 1998, začetek veljavnosti 28. aprila 1999
- Nemčija: ratifikacija 29. septembra 1994, začetek veljavnosti 6. marca 1995
- Francija: ratifikacija 30. novembra 1995, začetek veljavnosti 15 April 1996
- Liechtenstein: ratifikacija 21. marca 1994, začetek veljavnosti 6. marca 1995
- Italija: ratifikacija 14. oktobra 1999, začetek veljavnosti 27. marca 2000
- Monako: ratifikacija 22. decembra 1998, začetek veljavnosti 22. marca 1999
- Slovenija: ratifikacija 22. marca 1995, začetek veljavnosti 22. avgusta 1995
- Evropska skupnost, od leta 1993 Evropska unija: ratifikacija 26. februarja 1996, začetek veljavnosti 14. aprila 1998
Doslej so države podpisale vse protokole, z izjemo Monaka, ki ni podpisal Protokola o energiji. Evropska unija ni podpisala protokolov “Gorski gozd” in “Protokola h Konvenciji o varstvu alp o reševanju sporov”. Italija in Švica zaenkrat še nista ratificirali nobenega protokola. Ker je Italija članica Evropske unije, prevlada evropsko pravo (EU je doslej ratificirala protokole “hribovsko kmetijstvo”, “turizem”, “varstvo tal” in “energija”) [14].
[uredi] Protokoli in deklaracije povezani z Okvirno konvencijo
V skladu z Alpsko konvencijo, morajo države pogodbenice sprejeti ukrepe na dvanajstih tematskih področjih (prebivalstvo in kultura, prostorsko planiranje, onesnaževanje zraka, varstvo tal, upravljanje z vodami, varstvo narave in urejanje krajine, hribovsko kmetijstvo, gorski gozd, turizem, promet, energija in ravnanje z odpadki[15]. Osem izmed zgoraj naštetih področij pokrivajo protokoli h Okvirni konvenciji.[16]:
- Urejanje prostora in trajnostni razvoj[17]
- Varstvo narave in urejanje krajine[18]
- Hribovsko kmetijstvo[19]
- Gorski gozd[20]
- Turizem[21]
- Varstvo tal[22]
- Energija[23]
- Promet[24]
Poleg teh sta bila sprejeta še dva dodatna protokola, ki pokrivata posebni tematski področji, in sicer:
- Protokol h Konvenciji o varstvu Alp o reševanju sporov [25]
- Protokol o pristopu Kneževine Monako h Konvenciji o varstu Alp [26]
Poleg vseh zgoraj omenjenih protokolov sta bili sprejeti še dve deklaraciji, ki jih ni mogoče spremeniti v protokole:
[uredi] Publikacije Stalnega sekretariata Alpske konvencije[29]
- Alpski signali 1. Alpska konvencija - Priročnik, 2010, druga izdaja, na voljo v nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku.
- Alpski signali 2. Alpska konvencija konkretno – cilji in implementacija, 2004, na voljo v nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku.
- Alpski signali 3. Čezmejna ekološka povezanost, 2004, na voljo v nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku.
- Alpski signali 4. Dokumentacija o naravnih nesrečah / nevarnih dogodkih, 2006, na voljo v nemškem, francoskem, italijanskem in slovenskem jeziku.
- Alpski signali 5. Omilitev podnebnih sprememb in prilagoditve nanje na območju Alp, 2008 [30]
- Poročilo o stanju Alp #1. Promet in mobilnost v Alpah, 2007[31]
- Establishing an Alpine Ecological Network, 2007[32]
- Poročilo o stanju Alp #2. Voda in upravljanje z vodnimi viri v Alpah, 2009[33]
- Alpe – osem držav, enotno ozemlje, 2009[34]
- PER ALPES. Dvajset krožnih pohodnih tur za odkrivanje Alp, 2010[35]
- THE ALPS. People and pressures in the mountains, the facts at a glance. Vademecum, 2010[36]
[uredi] Prihodnost in razvoj Alpske konvencije
Pripravljenost Evropske komisije za opredelitev geografskega prostora, ki presega nacionalne meje, z namenon prilagoditve in boljše porazdelitve gospodarske razvojne pomoči namenjene regijam, spodbuja razpravo in izmenjavo mnenj o pripravi Alpske strategije, po vzoru Baltske pobude ali Evropske strategije za Podonavje [37]. V tem kontekstu, so geografske značilnosti osrednji element definicije Alpske regije. Obstajata dva različna koncepta: prvi je Alpska konvencija, ki pokriva območje z gorskimi značilnostmi; drugi pa je Program Alpski prostor, ki svoje pojmovanje alpskega območja razširja tudi na ne-alpske regije in večja urbana središča v ravninskih predelih.[38].
[uredi] Priloge
[uredi] Neposredni viri
- ^ Alpski signali 1, 2. izdaja, str.43
- ^ - predstavitev Stalnega odbora na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ - predstavitev Odbora za preverjanje na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ - Predstavitev Stalnega sekretariata na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Delovna skupina za promet na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Delovna skupina za UNESCOvo svetovno dediščino na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Platforma za naravne nesreče na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Platforma za ekološko omrežje na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Ekspertna skupina za pripravo Poročila o stanju Alp na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Platforma za upravljanje voda v Alpah na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Platforma “veliki plenilci” na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Delovna skupina “Demografija in zaposlovanje” na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Stanje ratifikacij na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Podpisi in ratifikacije na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Alpski signali 1, 2. izdaja: na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Seznam protokolov k Alpski konvenciji na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Protokol Urejanje prostora in trajnostni razvoj na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Protokol Varstvo narave in urejanje krajine na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Protokol Hribovsko kmetijstvo na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Protokol Gorski gozd na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Protokol Turizem na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Protokol Varstvo tal na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Protokol Energija na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Protokol Promet na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Protokol h Konvenciji o varstvu Alp o reševanju sporov na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Protokol o pristopu Kneževine Monako h Konvenciji o varstu Alp na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Deklaracija o prebivalstvu in kulturi na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Deklaracija o podnebnih spremembah na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ [1] Seznam publikacij, na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Alpski signali 5 na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Poročilo o stanju Alp #1 na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Establishing an Alpine Ecological Network na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Poročilo o stanju Alp #2 na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Alpe – osem držav, enotno ozemlje na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ PER ALPES na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ THE ALPS. People and pressures in the mountains na spletni strani Alpske konvencije, dne 2. februar 2011.
- ^ Konferenca na temo evropske makro-regije, ki je oktobra potekala v Bruslju s spletne strani DG REGIO, dne 2. februar 2011.
- ^ The Alpine Space Programme – Program Alpski prostor dne 2. februar 2011.
