Parana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Parana
Parana - Vzhod Sonca nad reko Parano, severovzhodno od mesta Rosario v Argentini
Vzhod Sonca nad reko Parano, severovzhodno od mesta Rosario v Argentini
Izvir Brazilija
Izliv Río de la Plata
Države porečja Brazilija, Paragvaj, Argentina
Dolžina 3.998 km
Nadmorska višina izvira 1,640 m
Povprečni pretok 16.800 m³/s
Površina porečja 2.582.672 km²

Parana (izvorno špansko Río Paraná, portugalsko Rio Paraná) je trinajsta najdaljša reka na svetu in druga največja v Južni Ameriki. Njeno ime v jeziku staroselskega ljudstva Tupi pomeni »(velika) kot morje «.

Potek[uredi | uredi kodo]

Zemljevid reke Paraná

Reka dobi svoje ime po sotočju rek Paranaíba in Rio Grande v bližini brazilskega mesta Aparecida do Tabuado. Od tam najprej teče proti jugozahodu. Po 619 km, ko priteče do paragvajskega mesta Salto del Guaíra (v bližini katerega se je spuščala v sedemstopenjskih slapovih Sete Quedas, dokler jih ni leta 1982 poplavilo akumulacijsko jezero hidrocentrale Itaipú) in se obrne proti jugu, tvori najprej mejo med Paragvajem in Brazilijo. Od izliva reke Iguaçu (nadaljnjih 190 km južneje) dalje predstavlja naravno mejo med Paragvajem in Argentino in se začne postopoma obračati proti jugozahodu, dokler se pri mestih Encarnación oz. Posadas (po 290 km) ne obrne povsem proti zahodu. Ob izlivu reke Paragvaj (ki je njen najdaljši pritok) pri Corrientesu (nadaljnjih 340 km) se nenadoma obrne proti jugu in nadaljuje le še po ozemlju Argentine. Po okoli 600 km se pri mestu Rosario nekoliko obrne proti jugovzhodu in se po okoli 300 km, v zadnjem delu se deltasto razdeli v več rokavov, nedaleč od mesta Tigre združi z reko Uruguay v Srebrno reko (Río de la Plata), ki se izliva v Atlantski ocean.

Dolžina reke od sotočja do združitve z Río Uruguay je okoli 2.570 km, če k temu prištejmo še dolžino reke Paranaíba, naraste na 3.998 km.

Porečje[uredi | uredi kodo]

Porečje reke Paraná obsega skoraj celoten Paragvaj, velik del južne Brazilije, severno Argentino in celo manjši del južne Bolivije. V porečju ležijo pomembna mesta, kot so São Paulo, Brasília, Asunción in Buenos Aires. Če reko Uruguay štejemo kot njen pritok, se porečje razširi še na večji del Urugvaja.

Gospodarski pomen[uredi | uredi kodo]

Reka je pregrajena z jezovoma za dve veliki hidroelektrarni. Itaipú v bližini mesta Ciudad del Este, ki si jo delita Brazilija in Paragvaj, je danes (ko kitajska HE Tri soteske še ni dograjena) z 12.600 MW moči največja na svetu. Druga elektrarna z instalirano močjo 4050 MW, ki si jo delita Argentina in Paragvaj, je Yacyretá in se nahaja dobrih 80 km zahodno od Posadasa.

Reka je plovna v večini svojega toka in tako predstavlja vodno pot do Atlantika za precej argentinskih in paragvajskih mest, ki imajo rečna pristanišča tudi za ladje z globokim ugrezom. Z dograditvijo obeh velikih hidroelektrarn je bila preprečena plovba še višje po toku navzgor.

Precejšnje število ribičev je življenjsko odvisnih od ribolova v reki Paraná in njenih pritokih. Dve izmed gospodarsko najpomembnejših ribjih vrst sta surubí (Pseudoplatystoma) in sábalo (Prochilodus lineatus).

Pomembnejša mesta ob reki[uredi | uredi kodo]

Brazilija[uredi | uredi kodo]

Paragvaj[uredi | uredi kodo]

Argentina[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]