Elan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Elan d.d.
Tip delniška družba
Panoga smuči,športna oprema, navtika
Ustanovitev 24. september 1945
Sedež

Begunje, Begunje 1

4275 Begunje na Gorenjskem
Zastava Slovenije Slovenija
Ključni ljudje Rudi Finžgar, Primož Finžgar
Prihodek 86 milijonov EUR, 2010
Spletna stran www.elansports.com

Elan je slovensko podjetje, ki proizvaja športno opremo. Ustanovljeno je bilo leta 1945, po celem svetu pa je znano predvsem po svojih smučeh za alpsko in nordijsko smučanje ter smučeh za skoke. V Begunjah na Gorenjskem, kjer je sedež družbe in v tovarnah v tujini pa proizvajajo še druge pripomočke za šport in prosti čas: snežne deske, jahte, čolne, telovadna orodja in večjo opremo za športne dvorane, ki jo tudi sami vgradijo. Izdelovali so tudi športna jadralna letala.


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Nastanek ELAN-a sega v leto 1945, ko je po vojni nastala zadruga za izdelavo športne opreme. Športni navdušenec Rudi Finžgar je verjel obljubam nove oblasti in svojega očeta prepričal, da sta vse stroje, ki jih je Rudijev oče prislužil v Ameriki, oddala v skupno dobro, v zadrugo. 24. septembra 1945 so uspeli ustanoviti zadrugo, skupaj s še dvanajstimi somišljeniki. Pred prijavo zadruge na ustreznem organu v Ljubljani še niso imeli imena. Jože Gašperšič, Rudijev prijatelj in kroparski sorojak, je predlagal imeni ELAN ali PLAMEN. Odločili so se za prvo, drugo ime pa je tudi postalo ime uspešne tovarne vijakov v Kropi.

Zadruga je prostore dobila v nekdanji predilnici lanu na Zgoši. Nekateri so zato povezovali ime Elan kot izpeljanko iz besede lan, vendar to ni res. V novoustanovljeni zadrugi so takoj začeli izdelovati smuči, ki jih je Finžgar izdeloval že na osvobojenem ozemlju v Cerknem leta 1944. Partizanske smuči so imele tudi svoj logotip: prekrižani smučki na peterokraki zvezdi.[1]

Smuči Elan[uredi | uredi kodo]

Elan smuči: Amphibio, Triglav, Ilumina Fusion, Mystic, BlackMagic, SpeedMagic

Jadrnice Elan[uredi | uredi kodo]

Jadrnice: Elan 210 , Elan 310, Elan 350, Elan 450, Elan 494

Elan Inventa[uredi | uredi kodo]

Športna orodja, telovadnice, športna oprema

Jadralna letala Elan[uredi | uredi kodo]

Pobudo za proizvodnjo jadralnih letal v Begunjah je dal Dušan Florjančič, Ljubljančan, ki je študiral in diplomiral iz strojništva v Švici, kjer se je tudi trajno naselil ter zaposlil. Kot član aerokluba ALC Lesce, kamor se je včlanil in kjer se je naučil leteti, ko se je vračal v domovino med dopustom, je spoznal težavne razmere slovenskega športnega letalstva v obdobju sedemdesetih let v tedanji Jugoslaviji. Leta 1976 je na poslovnem obisku v Nemčiji spoznal Gerharda Glaserja, lastnika znamke jadralnih letal DG in podjetja Glaser-Dirks Flugzeugbau GmbH in v pogovoru z njim izvedel, da zaradi širjenja programa iščejo proizvajalca, ki bi mu odstopili proizvodnjo jadralnega letala DG 100. Tako je Florjančič, skupaj s takratnim direktorjem aerokluba Lesce Francetom Primožičem, Dolfetu Vojsku, ki je vodil tovarno Elan, posredoval zamisel o izdelavi športnega jadralnega letala v Sloveniji.

Po preskusu letala v naslednjem letu so v začetku leta 1978 v Elanu začeli s projektom in 10. septembra 1978 je prvič poletel DG-100 Elan, ki ga je pilotiral Wilhelm Dirks, konstruktor in Glaserjev partner v družbi Glaser - Dirks. Leta 1979 se je začela serijska proizvodnja v opuščenem obratu Fortuna pri Gorjah, prvo serijsko izdelano letalo so predstavili javnosti na Letališču Brnik 3. februarja 1979. Prvi v Sloveniji izdelani ''DG-100'' je dobil registrsko oznako YU-4298 in tekmovalno oznako E1. Približno po dveh letih so jih naredili petdeset, od tega so jih 14 prodali v različne aeroklube po Jugoslaviji. V Elanovih letalih je Ivo Šimenc osvojil dva naslova evropska prvaka jadralnih pilotov v klubskem razredu, prvega leta 1984 v Lescah, nato pa še leta 1986 v Rietiju v Italiji.

Leta 1982 so izdelali stoto letalo Elana, ki so takrat letela že v štirinajstih državah - največ - 39 - v Nemčiji, 23 v Jugoslaviji, 17 v Švici, 5 v Avstriji, 3 v ZDA, po dve v Argentini, Belgiji, Združenem kraljestvu, na Švedskem ter po eno na Nizozemskem, v Italiji, na Finskem, v Avstraliji in na Novi Zelandiji.

Leta 1983 so predstavili DG-300 Elan - tekmovalno jadralno letalo standardnega razreda, ki je postalo običajni udeleženec vseh tovrstnih tekem, vključno s svetovnimi prvenstvi. Sledil je [[|Glaser-Dirks DG-500|DG-500 Elan]], jadralno letalo s dvema sedežema, nato pa še z uvlačljivim motorjem opremljeni DG-500 M Elan, predstavitev je bila marca leta 1987 na Letališču Ljubljana. Spomladi 1988 so izdelali 500., od tega 219 DG-100 in DG-101 (rahlo izboljšani DG-100), od katerih jih je 191 letelo v 15 državah, vsi preostali so bili DG-300.

Elan Flight d.o.o. - 1. februarja 1991 je iz poslovne enote, ki znotraj Elana izdeluje jadralna letala, nastala družba Elan Flight d.o.o.. Ta je nadaljevala z delom kot odvisna družba v sistemu Elana, ki se je v devetdesetih soočalo s hudimi zapleti v poslovanju. V dveh desetletjih delovanja so do srede leta 1998 izdelali skupaj 900 letal, poleg tega pa so od leta 1996 izdelovali krila in krmilne dele za ultralahko letalo sky arrow 450 italijanskega proizvajalca 3I (Iniziative Industriali Italiane).

DG-505 Elan v preletu nad gozdom, Pensilvanija, 2007

Do julija 1998 je Elan proizvedel:

  • DG-100 ELAN - 58 letal
  • DG-101 ELAN - 164
  • DG-300 ELAN - 444
  • DG-303 ELAN - 67
  • DG-500 ELAN - 139
  • DG-505 ELAN - 121

Spremembe pa niso zajele le Elana, pač pa tudi nemški Glaser-Dirks, ki se je leta 1996 preimenoval v DG Flugzeugbau GmbH. Po ponovnem prestrukturiranju je obrate podjetja Elan Flight v letu 1999 prevzelo novoustanovljeno podjetje AMS Flight, ki je prevzelo proizvodnjo letal DG-300 in DG-500, po združitvi podjetij DG Flugzeugbau in Rolladen Schneider Flugzeugbau GmbH pa tudi proizvodnjo letal LS4 in LS6. Zaradi pomanjkanja naročil je bila proizvodnja teh dveh tipov ukinjena, s tem pa je bilo tudi konec sodelovanja med podjetjema.[navedi vir]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Glej http://www.finance.si/forumi/?m=885218#885218, podatki iz knjige Slavka Knaflja Kronika tovarne športnega orodja »Elan« Begunje na Gorenjskem: Ob priliki 10-letnice obstoja: 1945-1955, Begunje: Tovarna športnega orodja »Elan«, 1955, (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]