Elan
 |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
| Tip | delniška družba |
|---|---|
| Panoga | smuči,športna oprema, navtika |
| Ustanovitev | 24. september,1945 |
| Sedež |
Begunje, Begunje 1 4275 Begunje na Gorenjskem Slovenija |
| Ključni ljudje | Rudi Finžgar, Primož Finžgar |
| Prihodek | 86 milijonov EUR, 2010 |
| Spletna stran | www.elansports.com |
Elan je slovensko podjetje, ki proizvaja športno opremo. Ustanovljeno je bilo leta 1945, po celem svetu pa je znano predvsem po svojih smučeh za alpsko in nordijsko smučanje ter smučeh za skoke. V Begunjah na Gorenjskem, kjer je sedež družbe in v tovarnah v tujini pa proizvajajo še druge pripomočke za šport in prosti čas: snežne deske, jahte, čolne, telovadna orodja in večjo opremo za športne dvorane, ki jo tudi sami vgradijo. Izdelovali so tudi športna jadralna letala.
Vsebina |
Zgodovina [uredi]
Nastanek ELAN-a sega v leto 1945, ko je po vojni nastala zadruga za izdelavo športne opreme. Športni navdušenec Rudi Finžgar je verjel obljubam nove oblasti in svojega očeta prepričal, da sta vse stroje, ki jih je Rudijev oče prislužil v Ameriki, oddala v skupno dobro, v zadrugo. 24. septembra 1945 so uspeli ustanoviti zadrugo, skupaj s še dvanajstimi somišljeniki. Pred prijavo zadruge na ustreznem organu v Ljubljani še niso imeli imena. Jože Gašperšič, Rudijev prijatelj in kroparski sorojak, je predlagal imeni ELAN ali PLAMEN. Odločili so se za prvo, drugo ime pa je tudi postalo ime uspešne tovarne vijakov v Kropi.
Zadruga je prostore dobila v nekdanji predilnici lanu na Zgoši. Nekateri so zato povezovali ime Elan kot izpeljanko iz besede lan, vendar to ni res. V novoustanovljeni zadrugi so takoj začeli izdelovati smuči, ki jih je Finžgar izdeloval že na osvobojenem ozemlju v Cerknem leta 1944. Partizanske smuči so imele tudi svoj logotip: prekrižani smučki na peterokraki zvezdi.[1]
Smuči Elan [uredi]
Elan smuči: Amphibio, Triglav, Ilumina Fusion, Mystic, BlackMagic, SpeedMagic
Jadrnice Elan [uredi]
Jadrnice: Elan 210 , Elan 310, Elan 350, Elan 450, Elan 494
Elan Inventa [uredi]
Športna orodja, telovadnice, športna oprema
Jadralna letala Elan [uredi]
Pobudo za proizvodnjo jadralnih letal v Begunjah je dal dr. Dušan Florjančič, Ljubljančan, ki je študiral in diplomiral iz strojništva v Švici, kjer se je tudi trajno naselil ter zaposlil. Kot član aerokluba ALC Lesce, kamor se je včlanil in kjer se je naučil leteti, ko se je vračal v domovino med dopustom, je spoznal težavne razmere slovenskega športnega letalstva v obdobju sedemdesetih let v tedanji državi, Jugoslaviji. Leta 1976 je na poslovnem obisku v Nemčiji spoznal Gerhard Glaserja, lastnika znamke jadralnih letal DG in podjetja Glaser-Dirks Flugzeugbau GmbH. in v pogovoru z njim izvedel, da zaradi širjenja programa iščejo proizvajalca, ki bi mu odstopili proizvodnjo jadralnega letala DG 100. Tako je Florjančič skupaj s takratnim direktorjem aerokluba Lesce Francetom Primožičem stopil do Dolfeta Vojska, ki je vodil tovarno Elan, in mu posredoval idejo o izdelavi športnega jadralnega letala v Sloveniji.
Po preizkusu letala v naslednjem letu so v začetku 1978. leta v Elanu začeli s projektom in že 10. septembra 1978 je prvič poletel DG-100 Elan, pilotiral pa ga je Wilhelm Dirks, konstruktor in Glaserjev partner v družbi Glaser - Dirks. Naveza s Švico se je tedaj izkazala še po nečem, prvi kupec prvega izdelanega letala je bil namreč švicarski aeroklub, ki nosi ime Winterthur.
Elan je medtem uredil vse potrebno za serijsko proizvodnjo v opuščenem obratu Fortuna pri Gorjah in kmalu so tam izdelani prvega in ga predstavili javnosti na Letališču Brnik 3. februarja 1979. Prvi v Sloveniji izdelani ''DG-100'' je dobil registrsko oznako YU-4298 in tekmovalno oznako E1. Približno po dveh letih so jih naredili že petdeset, od tega so jih 14 prodali v različne aeroklube po Jugoslaviji in s tem je postal Elan dobavitelj res širne palete športnih izdelkov, od smuči prek čolnov do letal. Za prvimi izdelanimi letali so prišle tudi prve lovorike za pilote, ki so si jih prileteli na športnih tekmovanjih tako doma kot v tujini. Omenimo le dva naslova evropskega prvaka jadralnih pilotov v klubskem razredu, ki ju je osvojil Ivo Šimenc, prvega leta 1984 v Lescah, nato pa še leta 1986 v Rietiju v Italiji.
Leta 1982 so izdelali stoto letalo Elana, ki so takrat letela že v štirinajstih državah - največ - 39 - v Nemčiji, 23 v Jugoslaviji, 17 v Švici, 5 v Avstriji, 3 v ZDA, po dve v Argentini, Belgiji, Veliki Britaniji, na Švedskem ter po eno na Nizozemskem, v Italiji, na Finskem, v Avstraliji in na Novi Zelandiji.
Leta 1983 so predstavili DG-300 Elan - tekmovalno jadralno letalo standardnega razreda, ki je postalo običajni udeleženec vseh tovrstnih tekem, vključno s svetovnimi prvenstvi. Sledil je DG-500 Elan, jadralnik s dvema sedežema, nato pa še z uvlačljivim motorjem opremljeni DG-500 M Elan, predstavitev je bila marca leta 1987 na Letališču Ljubljana. Spomladi 1988 so izdelali 500., od tega 219 DG-100 in DG-101 (rahlo izboljšani DG-100), od katerih jih je 191 letelo v 15 državah, vsi preostali so bili DG-300.
Elan Flight d.o.o. - 1. februarja 1991 je nastal iz poslovne enote, ki znotraj Elana izdeluje jadralna letala družba Elan Flight d.o.o., ki nadaljuje z delom kot odvisna družba v sistemu Elana, ki se v devetdesetih sooča s hudimi zapleti v poslovanju. V dveh desetletjih delovanja so do srede leta 1998 izdelali skupaj 900 letal, poleg tega pa od leta 1996 izdelujejo krila in krmilne dele za ultralahko letalo sky arrow 450 italijanskega proizvajalca 3I (Iniziative Industriali Italiane).
Do julija 1998 je Elan proizvedel:
- DG-100 ELAN - 58 letal
- DG-101 ELAN - 164
- DG-300 ELAN - 444
- DG-303 ELAN - 67
- DG-500 ELAN - 139
- DG-505 ELAN - 121
Spremembe pa niso zajele le Elana, pač pa tudi nemški Glaser-Dirks, ki se leta 1996 združi s prav tako nemškim Flugzeugbau Gmbh., tako nastane družba DG-Flugzeugbau, nahaja se v Bruchsalu zraven Karlsruheja, ki nadaljuje z delom in poslovnim sodelovanjem s Elan Flight, ki ima kljub težavam matične družbe solidne rezultate in zasedene proizvodne zmogljivosti.[navedi vir]
Opombe in sklici [uredi]
- ^ Glej http://www.finance.si/forumi/?m=885218#885218, podatki iz knjige Slavka Knaflja Kronika tovarne športnega orodja »Elan« Begunje na Gorenjskem: Ob priliki 10-letnice obstoja: 1945-1955, Begunje: Tovarna športnega orodja »Elan«, 1955, (COBISS)
