Ljutomer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ljutomer
Glavni trg v Ljutomeru
Ljutomer is located in Slovenija
Ljutomer
Ljutomer
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°31′0.33″N 16°12′9.6″E / 46.5167583°N 16.202667°E / 46.5167583; 16.202667Koordinati: 46°31′0.33″N 16°12′9.6″E / 46.5167583°N 16.202667°E / 46.5167583; 16.202667
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Ljutomer
Nadmorska višina 175,1 m
Prebivalstvo
 • Skupno 3.413
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9240 Ljutomer
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Ljutomer (nemško Luttenberg, prekmursko Lutmerk, prleško Lotmerk) je mesto v Prlekiji v severovzhodnem delu Slovenije. Je središče Prlekije in je že skozi stoletja najbolj razvito mesto v regiji. Mesto je poznano po prvem slovenskem taboru, ki se je odvijal avgusta leta 1868, in kasaškem športu, ki ima stoletno tradicijo.

Lega in geographia[uredi | uredi kodo]

Mesto se nahaja v osrčju Prlekije (skrajni rob Štajerske) in meji na Prekmurje in Hrvaško. Skozi mesto teče reka Ščavnica, ki se pri Razkrižju izliva v reko Muro. Območje obsega del Panonske kotline, ki je s svojimi kvartarnimi naplavinami in sedimenti pripomogla k razvoju regije in celotnega območja. Geografsko je območje povezano z Madžarsko in celotno Transdanubijo. Zaradi podobnih kamnin so se razvile tudi podobne panoge. Ob robu Prlekije (Ljutomera) se nahaja hribovito območje iz terciarnih laporjev in gline, ki je pomembno vinorodno območje Slovenije (Jeruzalem). Pomembno je na razvoj mesta vplivala regulacija Ščavnice in izgradnja Gajševskega jezera, ki je preprečilo številne poplave iz preteklosti. Mesto se nahaja na regionalni cesti Gornja Radgona - Radenci - Ljutomer - Ormož in Ljutomer - Lendava, ter je tako pomembno cestno središče. Prebivalci se ukvarjajo s sekundarnimi panogami, ampak v novejšem času prednjačijo terciarne (storitve, turizem). V mestu je nekaj podjetij: Krka, Murales, in številna druga. Mesto ima tudi eno najuspešnejših gimnazij v Sloveniji - Gimnazijo Franca Miklošiča, ki privablja številne dijake iz širšega območja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgodovina tega območja se začenja s halštadsko kulturo (Hallstadt), ki je bila razširjena na tem območju (vse do Eisenstadta). Mesto je že skozi stoletja imelo pomembno geografsko lego (na stičišču pomembnih prometnih poti). V času rimskega imperija je tukaj blizu potekala pomembna trgovinska pot med Obudo (sedaj del Budimpešte) in Italijo (Poetovio, Aquillea, Atrans) in med Petrijancem (Hrvaška) in Flavio-Solvo (Lipnica-avstrijska Štajerska). Večinoma so trgovali s soljo, vinom in začimbami, ki so jih prodajali v provinci Pannonii (superior in inferior) Po padcu Obude in s tem tudi Pannonie se je meja Rima pomaknila na to območje. Okrožje Ljutomera je pristalo pod naslednjo novo tvorbo Spodnjo Panonijo. (središče pri Kesthelyu - Zala) To je bil tudi čas preseljevanja ljudstev. Zlasti je vplivala preselitev Langobardov v Benečijo (568) ki je omogočila prihod Avarov in Slovanov na območje Prlekije. Tako je tukaj imela vpliv Samova plemenska zveza, ki je segala vse do Dunajskega Novega mesta. Ampak po padcu Karantanije pod Karla Velikega se je celotno območje pridružilo državi Karolingov, ki so tukaj ostali do prihoda Madžarov (Ogrov) v Panonsko kotlino (889 - Arpad). Po delitvi imperija na tri dele (Verdunska pogodba 843) je Prlekija prešla pod vpliv Salzburga in Regensburga.

Spominska plošča na Glavnem trgu

Vpadi Madžarov so opustošili celotno regijo a hkrati asimilirali celotno območje. Vpliv Ogrske države je bil neomajan - zlasti v sosednjem Prekmurju. Obdobje Avstro - Ogrske je dalo nov razvoj regiji in zlasti številni veljaki so odhajali na študij na Dunaj (Franc Miklošič). Tudi izgradnja železnice Dunaj - Trst je dala nov zagon regiji. Ob koncu 19. stoletja je območje bilo prvo prizorišče slovenskega tabora - gibanja mladoslovencev, in sicer leta 1868. Po Aussgleichu in koncu prve svetovne vojne pa je območje bilo mejna regija Države Slovencev, Hrvatov in Srbov oz. Države SHS (1. december 1918). Obdobje med obema vojnama je terjalo številno odseljevanje iz regije (predvsem Nemčija) in tudi industrializacijo, ki je odpra številne obrate v mestu. Tako je Ljutomer sedaj najpomembnejšo mesto Prlekije in s svojimi 4500 prebivalci predstavlja pomembno središče okoliša.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Ljutomer je blizu turističnih središč (Banovci, Radenci, Jeruzalem, Bioterme Mala Nedelja) in je tako pomembno središče regije. Hkrati je mesto dobilo novo podobo z obnovo Glavnega trga (2008) in je vredno ogleda. Kot središče Prlekije v mestu delujejo tudi Prleško turistično društvo, Središče prleških študentov (vsako leto prijejajo zobl žure) in kasaški klub Ljutomer.

V mestu se nahaja tudi mestni muzej, ki skriva bogato zbirko iz taborskega gibanja in obdobja NOB na tem območju. V mestni hiši je tudi občinska knjižnica, lokalna turistična organizacija (LTO), slaščičarna Rogljiček in bar Perla. Na glavnem trgu najdete tudi turistično informacijski center (TIC).

Tu organizirajo tudi Grossmannov festival filma in vina

Naravne in kulturne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Muzeji[uredi | uredi kodo]

  • Splošna muzejska zbirka Ljutomera, Zbirka I.slovenskega tabora
  • Muzej Ralo, na prostem razstavljeni stroji in orodja

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del, 1988, Jeruzalem-gozdni rezervat

Viri[uredi | uredi kodo]