Gornja Panonija (rimska provinca)
Gornja Panonija Pannonia Superior | |||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 103–3. stoletje | |||||||||||
 Karta Gornje Panonije | |||||||||||
| Glavno mesto | Carnuntum | ||||||||||
| Zgodovina | |||||||||||
• ustanovitev | 103 | ||||||||||
• ukinitev | 3. stoletje | ||||||||||
| + | |||||||||||
| |||||||||||
| Danes del |  Avstrija Bosna in Hercegovina Hrvaška Madžarska Slovaška Slovenija | ||||||||||
Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103. Provinca je obsegala dele sedanje Avstrije, Slovaške, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine.
Mesta[uredi | uredi kodo]
V Gornji Panoniji so bila naslednja pomembna mesta:
- Andautonia (sedanje Ščitarjevo)
- Aquae Balissae (sedanji Daruvar)
- Arrabona (sedanji Győr)
- Iovia Botivo (sedanji Ludbreg)
- Poetovio (sedanji Ptuj)
- Savaria (sedanji Szombathely)
- Scarbantia (sedanji Sopron)
- Servitium/Serbinum (sedanja Gradiška)
- Siscia (sedanji Sisak)
- Vindobona (sedanji Dunaj)
Kasnejša raba imena[uredi | uredi kodo]
Približno od leta 796 do 828/830 se je Gornja Panonija imenovalo ozemlje sedanje zahodne Madžarske severno od Drave in vzhodno od Karantanije in Kranjske, ki je bilo pod frankovskim vplivom. Od leta 828/830 dalje se je ime nanašalo na del Panonske nižine severno od reke Rabe in vzhodno od Tullna v Spodnji Avstriji. Ime se pojavlja tudi mnogo kasneje v podobnem, vendar širšem pomenu. Otto von Freising na primer ga je v 12. stoletju uporabljal za poimenovanje (prave) Avstrije.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Božič, Dragan, Kelti in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, Narodni muzej Ljubljana, Ljubljana 1983 (COBISS).
- Veliki splošni leksikon; knjiga 13, DZS, Ljubljana, 2006.
