Radenci

Radenci
Radenci leta 1965
Radenci leta 1965
Radenci se nahaja v Slovenija
Radenci
Radenci
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°38′34.17″N 16°2′42.64″E / 46.6428250°N 16.0451778°E / 46.6428250; 16.0451778
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPomurska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaRadenci
Površina
 • Skupno3,0 km2
Nadm. višina
201,7 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno2.171
 • Gostota720 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
9252 Radenci
Zemljevidi

Radenci (madžarsko Regede, nemško Radein, tudi Bad Radein) so naselje in središče občine Radenci.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Razpotegnjeno mestno naselje leži na Radenskem polju, na terasi med Radenskim potokom (levim pritokom Boračevskega potoka) ter vznožjem Kapelskih goric, ob cesti Gornja Radgona - Murska Sobota.

Opis naselja[uredi | uredi kodo]

Radenci so znan zdraviliški in počitniški kraj na enem najbogatejših in najkakovostnejših slatinskih območij v Sloveniji. Ob Muri so na slovenski in avstrijski strani zajeli 45 mineralnih vrelcev, od katerih jih trenutno deluje 22.

Mineralne vode Radenska

Najbogatejši izviri zajete mineralne vode so v Radencih, v Boračevi, v Petanjcih ter Žetincih (Sichelsdorf) v Avstriji. Radenci so znani po mineralni vodi, ki se jo trži pod tržno znamko Radenska.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Radenci se prvič omenjajo leta 1436, kot zdravilišče pa so zasloveli v 19. stoletju. Karl Henn je tu leta 1833 odkril izvire (slatine) in 1869 postavil prvo polnilnico, zdraviliška dejavnost pa se začela 1882. Razvoj zdravilišča ter celotnega kraja je pospešila 1890 zgrajena železnica Gornja Radgona - Ljutomer.

Med obema svetovnima vojnama so z novimi vrelci pospeševali pridobivanje mineralne vode, istočasno pa se je večala zdraviliška dejavnost. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so zgradili nove polnilnice ter zdraviliške, hotelske in rekreacijske objekte.

Razglednica Radencev iz 1956

Zdraviliška dejavnost[uredi | uredi kodo]

Sedaj v Radencih izkoriščajo devet izvirov slatine, s povprečno temperaturo 12 - 16°C ki dajejo osnovo zdravilišču in zdraviliškemu turizmu, ki se izvaja v Termah Radenci.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije; zvezek 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996
  • Slovenija, Turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]