Ljubo Sirc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ljubo Sirc
Ljubo Sirc.jpg
Rojstvo: 19. april 1920
Kranj, Kraljevina SHS
Narodnost: Zastava Slovenije slovenska
Poznan/a po: ustanovitelj inštituta Centre for Research into Communist Economies (CRCE)
Poklic: ekonomist
Zakonci: Sue
Starši: Franjo Sirc
Zdenka Sirc
Sorodniki: Nadia (hči)

Ljubo Sirc, CBE, slovenski in britanski ekonomist, * 19. april 1920, Kranj.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ljubo Sirc se je 19. aprila 1920 rodil očetu Franju in materi Zdenki.[1] Oče Franjo je bil predvsem v tridesetih letih 20. stoletja eden najuspešnejših slovenskih podjetnikov.[2] Po maturi v Kranju je Sirc v Ljubljani študiral pravo, že zelo zgodaj pa ga je pričela zanimati tudi ekonomija.[3] Ob nemški okupaciji je družina iz Kranja zbežala v Ljubljano, saj je Sirčevim grozila izselitev v Srbijo,[3] obenem pa je družina ostala skoraj brez premoženja.[4] Med okupacijo je bil Sirc aktiven v odporniški skupini Stara pravda, ki je bila nekaj časa del Osvobodilne fronte, in ki jo je vodil Črtomir Nagode.[3] Po izključitvi Stare pravde iz Osvobodilne fronte je Sirc odšel v Švico in tam iskal stik z zavezniki.[3] Sirc je nato sodeloval v bojih Pete prekomorske brigade in v artileriji VII. korpusa.[5]

Po vojni je družina Sirc zašla v nemilost pri tedanjih komunističnih oblasteh. Ljubo Sirc si je prizadeval za obnovitev večstrankarstva, zaradi česar je komunističnim oblastem postal politično sumljiv.[3] Z očetom Franjom sta bila leta 1947 aretirana in sta bila še istega leta obsojena v tim. Nagodetovem procesu.[5] Oče je bil sprva obsojen na 10 let zapora s prisilnim delom (kasneje pa zaradi bolezni predčasno izpuščen), Ljubo pa sprva na smrt, a je bila kazen spremenjena na 20 let strogega zapora s prisilnim delom.[6] V zaporu je preživel sedem let in pol. Leta 1954 je bil sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela in ne prihodnosti, zato je že leta 1955 preko Italije zbežal v Veliko Britanijo.[7][5] Leta 1961 je na Univerzi v Fribourgu v Švici doktoriral iz ekonomije, nato pa predaval ekonomijo v Bangladešu in nato v Glasgowu.[5] Oženil se je Sue, ki jo je spoznal na univerzi na Škotskem,[7] v zakonu pa se jima je rodila hčer Nadia.[8] Leta 1983 je ustanovil in nato dolga leta vodil londonski inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev (CRCE ali Centre for Research into Communist Economies; od leta 1996 Centre for Research into Post-communist Economies[9]).[5]

Sirc se je v Slovenijo vrnil šele leta 1989.[7] Vrhovno sodišče Republike Slovenije je leta 1991 razveljavilo sodbo iz Nagodetovega procesa.[5] Leta 1992 je kot član LDS kandidiral na predsedniških volitvah, vendar je pri tem šlo predvsem za liberalno-demokratski politični manever, Sirc pa je nato v predvolilnem boju ostal sam in brez podpore ter je bil na volitvah poražen.[10]

Po padcu socialističnega režima je dobil le manjšo odškodnino za nacionalizirano premoženje in si že vrsto let neuspešno prizadeva za izplačilo večje odškodnine.[10] Med ekonomisti v postsocialističnih deželah še danes uživa velik ugled, zlasti med liberalno usmerjenimi.[8] Danes Sirc živi v Veliki Britaniji in v Sloveniji.[8] Leta 2004 je bil med pobudniki ustanovitve konservativno-liberalnega civilno-družbenega združenja Zbor za republiko.[11] Od leta 2008 do leta 2010 je sodeloval kot predavatelj na Liberty Seminars v organizaciji Društva Svetilnik. [12] Leta 2010 pa se je včlanil v Slovensko demokratsko stranko.[13]

Dosežki[uredi | uredi kodo]

  • Ustanovitelj in predstojnik londonskega inštituta, ki se imenuje Center za raziskavo komunističnih gospodarstev (CRCE; danes Centre for Research into Post-communist Economies)
  • Kandidatura 1992 za predsednika Republike Slovenije
  • Avtor več knjig o mednarodni ekonomiji

Priznanja[uredi | uredi kodo]

  • Prejemnik visokega odlikovanja in priznanja Združenega kraljestva CBE (komtur viteškega reda), ki mu ga je za njegovo življenjsko delo podelila kraljica Elizabeta II.[14]
  • Zavrnil je zlati znak svobode, ki mu ga je nameraval podeliti Janez Drnovšek.[10]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Gorenjci.si
  2. ^ Lazarević, Ž. (2009). 372.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Košnjek, J. (2010). 6.
  4. ^ Lazarević, Ž. (2009). 372-373.
  5. ^ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Sirc, L. (1996). Zadnja platnica.
  6. ^ Lazarević, Ž. (2009). 372-373.
  7. ^ 7,0 7,1 7,2 Košnjek, J. (2010). 7.
  8. ^ 8,0 8,1 8,2 Košnjek, J. (2010). 9.
  9. ^ Spletna stran CRCE (pridobljeno 12.03.2011
  10. ^ 10,0 10,1 10,2 Košnjek, J. (2010). 8.
  11. ^ Zbor za republiko
  12. ^ Liberty-seminars.com
  13. ^ Demokracija.si
  14. ^ Naša luč. Julij–avgust 2010, letnik 59, š tevilka 7–8. Str. 16.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Košnjek Jože (2010). Dr. Ljubo Sirc: Kranjčan z dvema domovinama: Stari Kranj postaja puščava. Iz: Gorenjski glas, leto XI, maj 2010, št. 4
  • Lazarević, Žarko (2009). Plasti prostora in časa: Iz gospodarske zgodovine Slovenije v prvi polovici 20. Stoletja. Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino.
  • Sirc, Ljubo (1996). Iščemo podjetnike: zgodba o premajhnem uspehu v Sloveniji. Ljubljana, Gospodarski vestnik.
  • Naša luč. Julij–avgust 2010, letnik 59, š tevilka 7–8. Str. 16.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]