Spletno socialno omrežje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Spletna socialna (ali družabna) omrežja so aplikacije, spletne storitve, platforme ali strani, ki gradijo in odražajo socialne mreže ali socialne odnose med ljudmi, ki imajo npr. skupne interese in/ali aktivnosti. Te spletne aplikacije posameznikom omogočajo:

  • ustvarjanje javnega ali delno javnega profila znotraj omejenega sistema,
  • artikuliranje seznama uporabnikov, s katerimi so povezani in
  • prikazovanje in pretok njihovih seznamov povezav in povezav drugih znotraj sistema.[1]

Strani spletnih socialnih omrežij omogočajo uporabnikom deljenje idej, aktivnosti, dogodkov in interesov znotraj svojih individualnih omrežij – zagotavljajo sredstva za interakcijo med uporabniki preko interneta (elektronska pošta, takojšnje sporočanje), »brez konvencionalnih omejitev materialnih resursov, bližine in začasnosti.[2] Vse to pa temelji na trgih socialnih mrež, ki opredeljujejo kreativne industrije in nove medije, tako, da integrirajo in preoblikujejo nove tehnologije v nove storitve ter vpeljejo različnost tokov novosti v lastniško ekonomijo [3]. Glavni atribut spletnih socialnih omrežij je nudenje posamezniku možnost ohranjanja stikov z ljudmi, ki jih morda sicer ne bi videl nikoli več. Po drugi strani pa lahko s pomočjo spletnih socialnih omrežij posameznik gradi novo obsežnejšo mrežo poznanstev in pridobiva nove prijatelje. Vsi ti spletno zgrajeni odnosi oz. omrežja zajemajo ogromno število uporabnikov interneta, katerih članstvo (participacija) ni trdno – »je izjemno tekoče, z nizkimi socialnimi stroški povezanimi z vstopom ali izstopom.« [2]. Socialna omrežja so tako kot številne druge mreže nekako urejena s pridihom naključnosti. To pa zato, ker si še tako naključne stike, s katerimi se povežemo v večjo mrežo, ne izberemo čisto naključno [4]. Vsak posameznik ima zavestno ali nezavedno v mislih določena merila in pričakovanja, ki naj bi jim njegovi (novi) prijateljski stiki zadostili.

Tipi spletnih socialnih omrežij[uredi | uredi kodo]

Na spletnih socialnih omrežjih se uporabniki lahko predstavijo, si oblikujejo svoje socialno omrežje ter ustvarijo ali ohranjajo stike z drugimi [5]. Takšna spletna mesta so lahko poslovno obarvana (npr. LinkedIn.com), romantično usmerjena (npr. Friendster.com), namenjena deljenju določenih skupnih interesov (npr. Myspace.com), namenjena študentskemu druženju (npr. Facebook na začetku) ali vsem (npr. Facebook danes). [5] Tako kot si zunaj tega virtualnega sveta oblikujemo različne interesne skupine, kategoriziramo ljudi glede na to, kaj imamo z njimi skupnega ipd., je tudi na spletu zgodba enaka. Bistvena je le očitna preprostost ohranjanja in navezovanja stikov z ljudmi z različnih koncev sveta in z različnimi interesi, ki jih v ogromnem in neomejenem realnem svetu morda ne bi niti opazili.

Kakšne tipe socialnih omrežij bomo zasledili, je odvisno od tega, kako se do njih dostopa (npr. prek mobilnega telefona) ter glede na to, kakšne interaktivne storitve nam ponujajo. Če je neko spletno socialno omrežje specializirano za prenos in ogled video vsebin kot npr. YouTube, bomo tam redko našli še kaj drugega, saj gre za omrežje, ki je vsebinsko specializirano za video vsebine. Večinoma pa je vsem spletnim socialnim omrežjem skupna možnost dodajanja komentarjev uporabnikov, obstajajo pa tudi takšna, kjer lahko posameznik z nekaj znaki napiše krajši blog – t. i. mikroblog (npr. Twitter).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Možnost, da računalniško mreženje omogoči nove oblike računalniško posredovanih socialnih interakcij, je bila znana že zgodaj.[6] Prizadevanja o podpori spletnih socialnih omrežij skozi računalniško posredovano komunikacijo so se začela v mnogih zgodnjih spletnih storitvah, vključno z Usenet, ARPANET, LISTSERV in storitvah oglasne deske (BBS). Številne prototipne lastnosti spletnih socialnih omrežij pa so prav tako bile prisotne v spletnih storitvah, kot so America Online, Prodigy in CompuServe.

Zgodnja socialna mreženja se na svetovnem spletu pojavijo v obliki pot|spletnih]] skupnostih, kot so Theglobe.com (1995)[7] , Geocities (1994) in Tripod.com (1995). Mnoge teh z mnogo spletnih strani je začelo razvijati naprednejše funkcije, ki uporabniku olajšajo iskanje in urejanje prijateljev[8]. Ta novejša generacija socialnih spletnih strani je zacvetela s pojavom Makeoutclub-a leta 2000[9][10], ki mu je leta 2002 sledil Friendster[11] in kmalu postal del internetnega mainstreama. Leto pozneje mu sledita MySpace in LinkedIn, in nazadnje še Bebo. Potrditev porasti popularnosti strani socialnih omrežij pa je z letom 2005 pomenil podatek, da je imel MySpace več ogledov kot Google. Facebook[12], ustanovljen leta 2004, je od takrat postal največje spletno socialno omrežje na svetu[13]. Poleg njega pa dandanes že skoraj vsaka druga stran uporablja širok nabor modelov socialnega mreženja.

Osnovne značilnosti spletnih socialnih omrežij[uredi | uredi kodo]

Zgradba virtualnih prostorov vsekakor omogoča in namiguje na določene vrste interakcij, ravno tako kot na naše interakcije vpliva arhitektura fizičnih prostorov. Arhitekture spletnih socialnih omrežij zajemajo strukturo, obliko in organizacijo, razlikujejo pa se lahko glede na njihov namen in razvijajočo se tehnologijo. Nekatera omrežja imajo tako omejen dostop do kreiranja profila, nekatera pa na primer drugačna pravila glede tega, kdo lahko naš profil vidi [14].

Za spletno mreženje so značilne določene konvencionalne funkcije. Najpogosteje morajo uporabniki ustvariti svoj profil, ki vsebuje različne informacije o njih. Seveda pa lahko na svoj spletni profil naložijo tudi svoje slike, objavijo svoj blog, iščejo druge uporabnike s podobnimi interesi ter zbirajo in delijo seznam stikov. Dodatek uporabniških profilov pa je mesto, kjer se nahajajo komentarji prijateljev in drugih uporabnikov. Za varstvo uporabnikove zasebnosti imajo [socialna omrežja] navadno ukaze, ki omogočajo uporabniku, da si sam nastavi, kdo lahko vidi njihov profil, jih kontaktira, doda na seznam stikov ipd. V zadnjih letih je prav tako mnogim različnim organizacijam postalo skupno ustvarjanje profilov, za promoviranje lastnih produktov in storitev.

Nekatera spletna omrežja imajo še dodatne funkcije, kot npr.: možnost ustvarjanja skupin, ki imajo skupne interese in pripadnosti, možnost nalaganja in predvajanja video datotek ter možnost razpravljanja v forumih. Nenazadnje pa je postalo popularno tudi mobilno socialno mreženje, ki dodatno poenostavi konstantno povezovanje uporabnikov spletnih omrežij, saj za to ne potrebujejo več zgolj računalnika, obenem pa so lahko »v stiku« s svojimi prijatelji na vsakem koraku.

Razlika med elektronskimi socialnimi omrežji in tradicionalnimi socialnimi omrežji[uredi | uredi kodo]

Najočitnejša razlika med elektronskim socialnim omrežjem, ki vsebuje računalniško posredovane komunikacije in s "face-to-face" komunikacijo ustvarjenim tradicionalnim socialnim omrežjem je fizična. [2] Nepotrebnost fizične bližine je odlika elektronskega socialnega omrežja, a pomanjkljivost tradicionalnega socialnega omrežja. Teoretično naj bi ta porast popularnosti spletnih socialnih omrežij obenem pomenila manjšo osebnost v družbenih interakcijah (manj neposrednih stikov) in izjemno ohlapne odnose, pa vendar v praksi temu ni tako, saj lahko posameznik s pomočjo tovrstnih strani (Facebook, Twitter, LinkedIn ipd.) enostavneje ohranja prijateljske vezi ali pa celo zgradi nove. Socialna omrežja tako nikakor ne pomenijo posameznikove izolacije od realnega sveta, ali beg pred realnim v virtualni svet, temveč so njegove spletne prijateljske in (po)znanske mreže le dodaten pripomoček h gradnji realnih (tradicionalnih) socialnih mrež.

Medosebna komunikacija[uredi | uredi kodo]

Povezovanje uporabnikov v številna spletna socialna omrežja ne pomeni zatona njihovih medosebnih stikov, pač pa le še spodbudi njihovo željo po komuniciranju z ljudmi okoli sebe (v realnem in virtualnem svetu). Še več, strani spletnih socialnih omrežij so postale popularne strani, kjer se razširja kultura mladih, spodbujajo njihovi medosebni odnosi in izmenjujejo kulturni artefakti. Paradoksno pa naj bi ravno z uporabo tovrstnih strani, kot sta npr. Facebook in MySpace, številni pripadniki spletnih socialnih omrežij ogrožali raven svoje medosebne interakcije. Spletna socialna omrežja so tako učinkovit in na številnih področjih uporaben pripomoček pospeševanja prodaje, reklamiranja, povezovanja s poslovnimi partnerji ali prijatelji, izobraževanja ipd. Področja, kjer je spletno mreženje že skoraj pravilo:

  • področje vlade (za enostavno pridobivanje javnega mnenja in ohranjanje publicitete),
  • poslovno področje (ugoden način promocije in vzpostavljanja povezav za učinkovitejšo prodajo storitev ter način pridobivanja praks in poslovnih priložnosti),
  • romantične zveze (lažje iskanje in spoznavanje partnerjev),
  • področje izobraževanja (uporabniki se med seboj ali s profesorji lahko pogovarjajo o študijskih temah, delijo informacije ipd.),
  • področje zdravstva (možnost povezovanja ljudi s podobnimi težavami ali boleznimi, možnost dodatne raziskave in medsebojno spodbujanje bolnikov).

Slabosti spletnih socialnih omrežij[uredi | uredi kodo]

Poleg vseh pozitivnih lastnostih in doprinosov spletnih socialnih omrežij, pa je treba omeniti tudi nekatere slabosti le-teh. Kot pri vsaki drugi spletni aplikaciji ali storitvi tudi pri spletnih socialnih omrežjih naletimo na morebitne zlorabe in neprijetnosti. Najpogostejše in najbolj problematično je vprašanje zasebnosti. Uporabniki v svojih spletnih profilih namreč objavijo svoje osebne podatke, ki jih nepridipravi lahko zlorabijo (npr. kraja identitete). Pojavijo se številni vprašljivo pristni profili, celo dvojni profili, lažni profili in informacije ipd. Problem pa je, da ko enkrat objavimo določene informacije na internetu, jih je skoraj nemogoče popolnoma izbrisati. Krivcev za ogrožanje uporabnikove zasebnosti pa je več. Uporabniki lahko nenazadnje objavijo zasebne informacije, ki jih spletna stran nezadostno zavaruje in tako omogoči tretji strani, da prosto uporablja objavljeno na socialnih omrežjih v različne namene. Včasih nam niti zaščita z geslom ne pomaga. Hote ali ne naši podatki kmalu postanejo dostopni vsem poznanim in neznanim uporabnikom interneta. Poleg zlorabe osebnih podatkov in posameznikove zasebnosti pa bomo na straneh spletnih socialnih omrežij zasledili še vsaj dva druga tipa zlorab: t. i. »trolling« (=emocionalna zloraba; žaljenje in norčevanje) ter »spletno teroriziranje«.

Trendi[uredi | uredi kodo]

Nenehno razvijajoča se uporabnost tehnologije in nove uporabnikove zahteve povzročajo pojavljanje socialnih mrež že skoraj na vseh možnih elektronskih napravah. Uporabnik je upoštevan v vseh ozirih in vedno prispeva svoj delež v teh interaktivno usmerjenih aplikacijah, obenem pa ga nič več ne omejuje (ne čas ne prostor niti finančno stanje).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Boyd, Danah (2007). Social network sites: Definition, history, and scholarship. Journal of Computer-Meduated Communication. 
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Bambina, Antonia (2007). Online social support: the interplay of social networks and computer-mediated communication. Youngstown, New York: Cambria press. 
  3. ^ Zhao, Elaine Jing (2011). Social network market: Storytelling on a Web 2.0 original literature site. Journal of Research into New Media Convergence: The International Technologies. 
  4. ^ Bruggeman, Jeroen (2008). Social networks: an introduction. London, New York: Routledge. 
  5. ^ 5,0 5,1 Ellison, Nicole (2007). The Benefits of Facebook “Friends”: Social Capital and College Students’ Use of Online Social Network Sites. ournal of Computer-Mediated Communication. 
  6. ^ The Network Nation by S. Roxanne Hiltz and Murray Turoff (Addison-Wesley, 1978, 1993)
  7. ^ Cotriss, David (2008-05-29). "Where are they now: TheGlobe.com". The Industry Standard. 
  8. ^ Romm-Livermore, C. & Setzekorn, K. (2008). Social Networking Communities and E-Dating Services: Concepts and Implications‎. IGI Global. p.271
  9. ^ http://www.longislandpress.com/2010/09/30/from-friendster-to-myspace-to-facebook-the-evolution-and-deaths-of-social-networks/
  10. ^ [1]
  11. ^ Knapp, E. (2006). A Parent's Guide to Myspace‎. DayDream Publishers. ISBN 1-4196-4146-8
  12. ^ Steve Rosenbush (2005). News Corp.'s Place in MySpace, BusinessWeek, July 19, 2005. (MySpace Page Views figures)
  13. ^ "Social graph-iti": Facebook's social network graphing: article from The Economist's website. Retrieved on January 19, 2008.
  14. ^ Papacharissi, Zizi (2009). The Virtual Geographies of Social Networks: A Comparative Analysis of Facebook, LinkedIn and ASmallWorld. New Media&Society.