Volilna pravica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Volilna pravica je pravica odraslega državljana demokratične države. Dovoljuje sodelovati pri izbiri predstavnikov političnih opcij ter biti izbran. Načela o volilni pravici vsebujejo ustave, urejajo jih volilni zakoni.

Vrste volilnih pravic[uredi | uredi kodo]

  • Splošna volilna pravica: pripada vsem polnoletnim dražavljanom (ne glede na spol).
  • Omejena volilna pravica: volitev z raznimi cenzusi (starost, premoženje, izobrazba, dolgotrajneše bivanje)
  • Enaka volilna pravica: vsak oddani glas ima enako vrednost
  • Neenaka volilna pravica: volivci so razdeljeni v več volilnih razredov po socialni razslojenosti.
  • Aktivna volilna pravica: je pravica voliti.
  • Pasivna volilna pravica: je pravica biti izvoljen. Za nekatere voljene funcionarje (na primer predsednika republike) se zahtevajo določeni pogoji, da lahko kandidira (starostna meja itd.).