Srednja Azija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Temno: uradna ruska, srednje: splošno sprejeta in svetlo: UNESCOva razmejitev
Srednja Azija pogosto imenovana tudi Centralna Azija-(rusko Centralnaja Azija), pojem je prvi imenoval ruski raziskovalec in popotnik Nikolaj Mihajlović Prževalski. Geografsko je to zelo veliko območje ozemlja z zelo raznoliko geografijo. Vključuje visoke planote, visoka gorstva- Tian Šan, suhe puščave; Kara-Kum, Kizil-Kum, Taklamakan in puščavo Gobi, ter travnate stepe. Suha stepska področja se povezujejo z vzhodnoevropskimi področji in oblikujejo enotno območje, poznano kot evroazijska stepa. Velik del pokrajne v Srednji Aziji je presuh ali preveč kamnit za kmetovanje, zato je tu malo stalnih naselij, prevladujejo občasna prebivališča nomadskih ljudstev, katerih prebivališča so največkrat šotori in jurte. Kljub temu da je tu pretežno suho podnebje, je vseeno nekaj velikih rek, kot so, Amur Darja, Sir Darja, reka Hari. Večina vode tukaj je v jezerih kot so: Aralsko jezero, Kaspijsko jezero, večkrat imenovano tudi Kaspijsko morje in Bajkalsko jezero. Zadnja leta je prevelika poraba vode iz Aralskega jezera za kmetijske namene zelo zmanjšala vodostaj in povzročila velike ekološke probleme.
[uredi] Politična geografija Srednje Azije
Srednjo Azijo politično geografsko sestavlja pet nekdanjih Sovjetskih republik, te so, Azerbajdžan, Kazakstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan, sem prištevajo še nesovjetske države Mongolijo, Afganistan, Tibet in Ksinjang.
[uredi] Zunanje povezave
