Selma Lagerlöf

Selma Lagerlöf

Selma Lagerlöf s polnim imenom Selma Ottilia Lovisa Lagerlöf se je rodila 20. novembra 1858 v kraju Östra Ämtervik, umrla je 16. marca 1940 v švedskem mestu Märbacka. Bila je švedska književnica in prva ženska, dobitnica Nobelove nagrade za književnost leta 1909. Leta 1914 je postala tudi prva ženska, članica Švedske akademije.

Selmina mladost

Rodila se je v premožni švedski družini, katera je pričakovala da si bo izbrala neki študij, kateri bi ji po statusu pripadal. Vendar si je ona izbrala, zoper voljo družine, študij za usposobljeno učiteljico, katerega je uspešno končala med leti 1885 - 1896 v učiteljišču Landskrone. Leta 1897 se je preselila v mestece Falun, nato pa je poučevala v mestu Sunne. Ves ta čas je tudi pisala in leta 1891 tudi izdala svoj prvi roman z naslovom Gösta Berling, kateri je dosegel velik uspeh na Švedskem in nato tudi drugod po svetu. Nato so sledila še druga njena književna dela, katera so njen sloves pisateljice še okrepila, prinesle pa so ji tudi precej denarja. Njen oče je v tem času bankrotiral in družinsko posestvo je šlo na boben. Zbrala je dovolj denarja da je nazaj odkupila rojstno hišo in posestvo v Märbacku leta 1908. Preselila se je na svoje posestvo in tam živela in ustvarjala vse do svoje smrti.

Selmina dela

Pisateljičina dela so inspirirani najprej z rojstnim krajem v pokrajini Väremland, kasneje pa tudi z življenjem, katero je spoznala na svojih potovanjih po južni Italiji, Palestini in drugih južnih krajih. Središče njenega zanimanja so bili dogodki in osebe ter ljubezen, smrt, dobrota, zloba, nesreča. Svoja dela je pisala v liričnem, preprostem, pripovednem stilu. Njeno prvo književno delo Gösta Berling je saga z obiljem fantastičnih elementov, prikazala je življenje na Švedskem v devetnajstem stoletju. Sledil je roman Antikristovi čudeži- (Antikrists mirakler) v katerm je poskušala medsebojno povezati krščanstvo in socializem; izšel je leta 1897. Napisala je tudi več zgodbic za otroke v knjigi Legende o Kristusu- (Kristus legender). Na Švedskem pa je postala najbolj poznana po delu za šolarje Čudežno potovanje Nilsa Holgersona po Švedski- (Nils Holgersons underbara resa genom Sverige), katero je napisala po naročilu šolske institucije leta 1906/1907. Generacije švedskih šolarjev so pridobivale prvo znanje o svoji domovini preko potovanja dečka Nilsa, ki je letel na goski in prepotoval celo Švedsko.

Seznam Selminih knjižnih del

Naslovi del v originalu:

• Gösta Berling- (1891),
• Osyliga Länkar- (1894),
• Antikrists mirakler- (1897),
• Drottningar i Kungahälla- (1899),
• En herrgårdssägen (1899),
• Jerusalem del 1 in 2 (1901/1902),
• Herr Arnes penningar (1904),
• Kristuslegender (1904),
• Nils Holgerssons underbara resa genom Sverige (1906/1907),
• En saga om en saga och andra sagor (1908),
• Liljecronas hem (1911),
• Körkarlen (1912),
• Kejsarn av Portugallien (1914),
• Troll och människor (1915 - 1921),
• Bannlyst (1918),
• Zachris Topelius (1920),
• Mårbacka (1922),
• Löwensköldska ringen (1925),
• Charlotte Löwensköld (1925),
• Anna Svärd (1928),
• Ett barns memoarer (1930),
• Höst (1933),
• Meli (1934), ...

Naslovi del prevedenih v slovenščino:

• Gosta Berling (1930)-izdala Modra ptica in (1966)-izdala Cankarjeva založba,
• Zgodba o blaznem Gunnarju (1931)-izdala Delavska založba,
• Klara Gulleborg (1935)-izdala Jugoslovanska knjigarna,
• Dekle z Močevja (pred 1943),
• Zaklad gospoda Arneja (pred 1943),
• Ptička (pred 1943),
• Hišni škrat na Törebyju (pred 1943),
• Pošastna roka (pred 1943),
• Čudovito potovanje Nilsa Holgerssona (1953)-izdala Mladinska knjiga,
• Zgodba o Gunnarju Hedeju (1975)-izdala Mladinska knjiga,
• Prstan Löwensköldov (1981)-izdala Cankarjeva založba,
• Kristusove legende (1997)-izdala Mohorjeva družba,

Glej tudi

• Alma Karlin
• Švedska književnost