John Archibald Wheeler

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
John Archibald Wheeler
Portret
John Archibald Wheeler
Rojstvo 9. julij 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1]
Jacksonville, Florida
Smrt 13. april 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[2][1] (96 let)
New Jersey
Državljanstvo Flag of the United States.svg ZDA
Poklic fizik in avtor


John Archibald Wheeler [džón arčibáld víler], ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

Wheeler je kot eden zadnjih Einsteinovih sodelavcev poskušal doseči Einsteinovo pot v teorijo poenotenega polja.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Doktoriral je leta 1933 na Univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoreu, Maryland. V svoji dizertaciji pod Herzfeldovim mentorstvom je obravnaval teorijo disperzije in absorbcije helija.

Bil je eden od pionirjev teorije jedrske cepitve skupaj z Nielsom Bohrom in Fermijem. Med 2. svetovno vojno je sodeloval v Projektu Manhattan v Los Alamosu. Kasneje je sodeloval pri izdelavi ameriške vodikove bombe v Projektu Matterhorn B.

V 60. letih 20. stoletja je vpeljal geometrodinamiko, program fizikalnega in ontološkega skrčenja vsakega fizikalnega pojava, kot je težnost in elektromagnetizem na geometrijske lastnosti (ukrivljenega) prostora-časa. Kot poskus znanstvenega poistovetenja snovi s prostorom je geometrodinamika velikokrat veljala za sistematično nadaljevanje naravoslovne filozofije, ki sta jo spočela Descartes in Spinoza. Wheelerjeva geometrodinamika ni znala pojasniti nekaterih pomembnih fizikalnih pojavov, kot je obstoj fermionov ali gravitacijskih singularnostih. Zaradi težav se je Wheeler tej teoriji odpovedal v zgodnjih 70. letih 20. stoletja.

Wheelerjevo razmišljanje je skoraj mezafizično, saj razmišlja o predstavi, da se fizikalni zakoni morda razvijajo podobno kot se razvijata naravni izbor in evolucija v biologiji. Njegovo značilno vprašanje pri obravnavanju prostora in časa je: »Kako lahko nekaj nastane iz nič?«

Zelo veliko je prispeval na področje teorijske fizike. Leta 1937 je uvedel S-matrike, ki so postale nepogrešljivo orodje v fiziki osnovnih delcev. Leta 1939 je sodeloval z Bohrom pri modelu jedra za jedrsko cepitev, ki ga je prvi predlagal Gamow.

V letu 1957 je fizikalno predstavil besedo »črvina« za opis predorov v prostoru-času. Raziskoval je tudi teorijo gravitacijskega kolapsa in leta 1967 skoval izraz črna luknja, ki se je kasneje prijel. Zatem je med prvimi raziskoval kvantno gravitacijo, kjer je znana Wheeler-DeWittova enačba oziroma »valovna funkcija Vesolja«, ki jo je izpeljal skupaj z DeWittom.

Bil je profesor fizike na Univerzi Princeton med letoma 1938 in 1976, nato profesor na Univerzi Teksasa v Austinu (UT). Njegovi najbolj znani študetje so: Feynman, Hartle, Thorne, Bekenstein, Everett III., Unruh in Wald. Zelo veliko pozornost je posvečal poučevanju, predaval je celo dodiplomskim novincem in je bil kot učitelj in kot navdih skrajno učinkovit.

Zanj so značilni izrazi kot je »masa brez mase«. Ob njegovi šestdesetletnici je tako izšla knjiga: Čarovnija brez čarovnije: John Archibald Wheeler: Zbirka esejev ob njegovi šestdesetletnici (Magic Without Magic: John Archibald Wheeler: A collection of essays in honor of his sixtieth birthday, Urednik: John R. Klauder, (W. H. Freeman, 1972, ISBN 0-7167-0337-8).

Predavanja profesorja Wheelerja so bila slikovita, tudi po tem, ko je postal zelo znan. Menil je, da je mišljenje mladih najpomembnejše. Vedno je učil z velikim navdihom, domišljijo in je bil res zgled za posredovanje zapletenih zamisli. Za svoje dosežke je leta 1997 prejel Wolfovo nagrado za fiziko. Do konca življenja je ostal dejaven na pricetonski univerzi.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Geometrodinamika (Geometrodynamics)
  • Gravitacija (Gravitation) ISBN 0-7167-0344-0
  • Raziskovanje črnih lukenj: Uvod v splošno teorijo relativnosti (Exploring Black Holes: Introduction to General Relativity) ISBN 0-201-38423-X
  • Fizika prostora-časa: Uvod v posebno teorijo relativnosti (Spacetime Physics: Introduction to Special Relativity) ISBN 0-7167-2327-1
  • Geoni, črne luknje in kvantna pena: Življenje v fiziki (Geons, Black Holes, and Quantum Foam: A Life in Physics) ISBN 0-393-31991-1 delni življenjepis.
  • Doma v Vesolju (At Home in the Universe) ISBN 1-56396-500-3
  • Potovanje k težnosti in prostor-času (A Journey Into Gravity and Spacetime) ISBN 0-7167-6034-7
  • Zakon brez zakona (Law Without Law) - razpravlja o preskusih, ki uporabljajo fotone v oddaljenih legah v Vesolju, slike galaksij, ki uporabljajo roje galaksij kot gravitacijske leče in jih zaznamo z napravo za kvantno prepletenost in s tem vplivamo na zgodovino milijarde let v preteklosti.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje asteroid glavnega pasu 31555 Wheeler.

Navedki[uredi | uredi kodo]

 »Kako lahko nekaj nastane iz nič?« —J. A. Wheeler
 »Wheelerjevo prvo nravno načelo: nikoli ne računaj, dokler ne veš odgovora« —J. A. Wheeler
 »Snov pove prostoru kako se naj ukrivi. Prostor pove snovi kako se naj giblje.« —J. A. Wheeler
 »Živimo na otoku obkroženim z morjem nevednosti. Ker se povečuje naš otok znanja, se povečuje tudi obala naše nevednosti.« —J. A. Wheeler
 »Brez opazovalca, ni fizikalnih zakonov.« —J. A. Wheeler
 »Naš cilj v fiziki je, da naredimo napake v najkrajšem možnem času.« —J. A. Wheeler
 »Če čez dan niste našli kaj nenavadnega, potem dan ni bil kaj prida.« —J. A. Wheeler
 »Beseda »čas« ni prišla iz nebes kot darilo od zgoraj. Pojem časa je beseda, ki jo je izumil človek. Kdo je kriv, da so z njo povezane uganke? Mi.« —J. A. Wheeler
 »Nikoli ne tečite za avtobusom, žensko ali kozmološko teorijo. Čez nekaj minut se bo vedno pojavila nova.« —J. A. Wheeler
 »Ni nespametno predstavljati si, da informacija sedi v jedru fizike, kot sedi v jedru računalnika.« —J. A. Wheeler
 »Elektrika ni elektrika. Elektrika so električne silnice ujete v topologijo prostora.« —J. A. Wheeler[3]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]