Ernest Rutherford

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1. baron Rutherford Nelsonski [êrnest ráθerford], PRS, novozelandski kemik, * 30. avgust 1871, Brightwater, Nelson, Nova Zelandija, † 19. oktober 1937, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Imenujejo ga tudi »očeta« atomske fizike.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rutherford je študiral na Kolidžu Canterbury, danes Univerza v Cantenburyju (University of Cantenbury). Od leta 1897 do 1907 je delal na Univerzi McGill v Montrealu (Kanada), kasneje pa je delal na Univerzi v Manchestru (Velika Britanija). Leta 1919 je odšel v znameniti Cavendishev laboratorij Univerze v Cambridgeu.

Od leta 1925 do 1930 je bil predsednik Kraljeve družbe (Royal Society) iz Londona.

Dosežki[uredi | uredi kodo]

Njegov najbolj znan prispevek k atomski fiziki je Ruthefordov model atoma, ki ga je izdelal na podlagi obsevanja zlate folije z delci alfa.

Pred tem je dokazal, da elementi z radioaktivnim razpadom razpadejo v elemente z nižjo številko. Razdelil je radioaktivnost v sevanje alfa, beta in gama. Za ta dosežek je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Bil je prvi, ki je s poskusom dokazal, da se ob obstreljevanju z delci alfa en atom (v njegovem primeru dušik) spremeni v drug atom (v njegovem primeru kisik). Pri teh poskusih je odkril proton.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Rutherfordov kip v rodnem mestu

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Kraljeva družba mu je za njegove znanstvene dosežke leta 1922 podelila Copleyjevo medaljo.

Leta 1914 so ga povzdignili v viteški red, leta 1931 pa je prejel naziv baron Rutherford Nelson.

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje kemijski element rutherfordij, kraterja na Luni (Rutherford) in na Marsu (Rutherford), asteroid glavnega pasu 1249 Rutherfordia, ter mineral rutherfordin.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]