Ernest Rutherford

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ernest Rutherford

Ernest Rutherford, 1. baron Rutherford Nelsonski [êrnest ráθerford], PRS, novozelandski kemik, * 30. avgust 1871, Brightwater, Nelson, Nova Zelandija, † 19. oktober 1937, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Imenujejo ga tudi »očeta« atomske fizike.

Vsebina

[uredi] Življenje

Rutherford je študiral na Kolidžu Canterbury, danes Univerza v Cantenburyju (University of Cantenbury). Od leta 1897 do 1907 je delal na Univerzi McGill v Montrealu (Kanada), kasneje pa je delal na Univerzi v Manchestru (Velika Britanija). Leta 1919 je odšel v znameniti Cavendishev laboratorij Univerze v Cambridgeu.

Od leta 1925 do 1930 je bil predsednik Kraljeve družbe (Royal Society) iz Londona.

[uredi] Dosežki

Njegov najbolj znan prispevek k atomski fiziki je Ruthefordov model atoma, ki ga je izdelal na podlagi obsevanja zlate folije z delci alfa.

Pred tem je dokazal, da elementi z radioaktivnim razpadom razpadejo v elemente z nižjo številko. Razdelil je radioaktivnost v sevanje alfa, beta in gama. Za ta dosežek je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Bil je prvi, ki je s poskusom dokazal, da se ob obstreljevanju z delci alfa en atom (v njegovem primeru dušik) spremeni v drug atom (v njegovem primeru kisik). Pri teh poskusih je odkril proton.

[uredi] Priznanja

Rutherfordov kip v rodnem mestu
Nagrade

Kraljeva družba mu je za njegove znanstvene dosežke leta 1922 podelila Copleyjevo medaljo.

Leta 1914 so ga povzdignili v viteški red, leta 1931 pa je prejel naziv baron Rutherford Nelson.

Poimenovanja

Po njem se imenuje kemijski element rutherfordij, kraterja na Luni (Rutherford) in na Marsu (Rutherford), asteroid glavnega pasu 1249 Rutherfordia, ter mineral rutherfordin.

[uredi] Glej tudi

[uredi] Viri

[uredi] Zunanje povezave




Osebna orodja
Imenski prostori

Različice
Dejanja
Navigacija
Občestvo
Podpora
Tiskanje/izvoz
Pripomočki
V drugih jezikih