Robert Wilhelm Bunsen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Robert Wilhelm Bunsen
Robert Bunsen portrait.jpg
Robert Wilhelm Bunsen

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Bunsen je bil sin profesorja filologije in najmlajši od štirih sinov. Študiral je kemijo na Univerzi v Göttingenu in tam leta 1831 doktoriral. Od leta 1836 do 1852 je predaval na Politehničnem inštitutu v Kasslu. Bil je univerzitetni profesor na univerzah v Marburgu in v Breslauu. Potem pa je bil vse do upokojitve leta 1889 profesor na Univerzi v Heidelbergu.

Leta 1834 je odkril protistrup, hidrirani železov oksid, ki ga še danes uporabljamo proti zastrupitvi z arzenikom. Njegova raziskava dvojnih cianidov, je dokazala načelo v organski kemiji, da je narava sestavljenih snovi odvisna od radikalov, ki jo sestavljajo.

Rezultate svojih raziskav odpadnih plinov plavžev je leta 1857 objavil v klasičnem delu Gasometrične metode. Z Gustavom Robertom Kirchhoffom velja za utemeljitelja spektralne analize. Leta 1859 sta skonstruirala prvi spektrograf na prizmo. Tega leta je s takšnim postopkom pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorpcijske črte v Sončevem spektru.

Leta 1861 sta z istim postopkom odkrila nova kemijska elementa rubidij in cezij. Po tem postopku se snov, ki jo proučujemo, pričvrsti na platinasto žico, se z Bunsenovim gorilnikom žari in opazuje s spektrografom. Iznašel je že omenjeni gorilnik, čeprav gre zasluga tudi Michaelu Faradayu. Konstruiral je dva galvanska elementa s cinkom kot negativnim in z ogljikom kot pozitivnim polom. Celico je uporabil za proizvajanje električne obločne luči. Izumil je tudi fotometer s katerim je meril njeno svetlost. To galvansko celico je uporabljal pri elektrolitskem postopku pridobivanja kovinskega magnezija in je tako prvi pripravil magnezij v čistem stanju. Z elektrolizo je dobil tudi aluminij. Znan je tudi po fotometru z masno zaslonko na zaslonu iz papirja in s sesalko kjer curek vode privlači zrak za seboj.

Bil je zelo odličen eksperimentator. Izumil je še ledeni kalorimeter in filtrirno črpalko.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Za svoje znanstvene dosežke je Bunsen leta 1860 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.