Gustav Robert Kirchhoff

Gustav Robert Kirchhoff

Kirchhoffov in Bunsenov spektroskop na prizmo

Gustav Robert Kirchhoff [gústav róbert kírhof], nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Življenje in delo

Kirchhoff je bil sin pravnika Friedricha Kirchhoffa in Johanne Henriette Wittkejeve. Študiral je na Albrehtovi univerzi v Königsbergu, kjer je diplomiral leta 1847. Fizikalna in matematična predavanja sta na univerzi tedaj vodila Neumann in Friedrich Julisu Richelot. Kirchhoff se je poročil s Claro Richelotovo, hčerko svojega profesorja matematike Richelota. Istega leta je odšel v Berlin, kjer je ostal, dokler ni dobil profesorskega mesta v Breslauu (danes Wroclaw).

Kasneje je bil profesor fizike na univerzah v Heidelbergu in Berlinu. V elektriki sta znana njegova izreka, Kirchhoffova izreka za mreže, ki ju je odkril leta 1845 še kot študent. Nanašata se na porazdelitev električne napetosti v električnih krogih. Svojo raziskavo o električnih krogih je podal kot seminarsko nalogo in je kasneje postala njegova doktorska dizertacija.

Z Bunsenom velja za utemeljitelja spektralne analize. Leta 1859 sta skonstruirala prvi spektrograf na prizmo. Tega leta je s takšnim postopkom Bunsen pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorbcijske črte v Sončevem spektru. Leta 1860 sta z istim postopkom odkrila nova kemijska elementa rubidij in cezij. Po tem postopku se snov, ki jo proučujemo, pričvrsti na platinasto žico, se z Bunsenovim gorilnikom žari in opazuje s spektrografom. Po Fresnelu je razvil Huygensovo valovno načelo. Delal je pomembne raziskave prenosa toplotnega sevanja. Leta 1859 je oblikoval zakon o toplotnem sevanju in ga leta 1861 dokazal. Leta 1862 je skoval izraz sevanje »črnega telesa«.

V Heidelbergu je z matematikom Koenigsbergerjem vodil matematično-fizikalni seminar po vzoru Neumannovega iz Königsberga. Na seminar sta med drugimi hodila Schuster in Kovalevska. Leta 1875 je Kirchhoff sprejel prvo stolico, posebej posvečeno teoretični fiziki v Berlinu.

Za svoje raziskave o spekralnih črtah Sončevega sevanja in inverziji svetlih črt v spektru umetne svetlobe je leta 1862 prejel Rumfordovo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

Na področju spektroskopije je podal tri zakone, ki opisujejo spektralno sestavo svetlobe, ki jo sevajo razbeljena telesa. Pri tem je izhajal iz dela Alterja in Ångströma. Njegovi zakoni so:

1. vroče trdno telo seva svetlobo z zveznim spektrom,
2. vroč redek plin seva svetlobo s spektralnimi črtami pri nezveznih valovnih dolžinah, oziroma določenih barvah, kar je odvisno od energijskih nivojev atomov v plinu (glej tudi emisijski spekter),
3. vroče trdno telo, ki ga obdaja hladen redek plin (hladnejši od telesa), seva svetlobo s skoraj zveznim spektrom in ima vrzeli pri nezveznih valovnih dolžinah, kar je odvisno od energijskih nivojev atomov v plinu (glej tudi absorpcijski spekter).

Obstoj nezveznih spektralnih črt je kasneje pojasnil Bohrov model atoma, ki je vodil do razvoja kvantne mehanike.

Kirchhoffa so pokopali na pokopališču v berlinskem predelu Schöneberg, le nekaj metrov stran od groba bratov Grimm.

Priznanja

Poimenovanja

Po njem se imenuje asteroid glavnega pasu 10358 Kirchhoff.

Glej tudi

• Kirchhoff-Bunsenov zakon
• Kirchhoffov izrek (teorija grafov)
• Kirchhoffove enačbe (dinamika tekočin)
• Piola-Kirchhoffov napetostni tenzor

Zunanje povezave

• Stran o Gustavu Robertu Kirchhoffu Univerze svetega Andreja (v angleščini)